Ljubljana Festival

Vsak ljubitelj opere pozna zgodbo o lepi Gildi, njenemu očetu Rigolettu in vojvodi Mantovanskemu. Ta Verdijeva opera je ena najbolj tragičnih toda izredno priljubljenih, ker ima vse elemente operne zgodbe s čudovito Verdijevo glasbo.

Ljubljana Gledališče Carla Feliceja iz Genove jo je v okviru 66. Festivala Ljubljana uprizorilo v Cankarjevem domu dvakrat in sicer 27. in 29. avgusta. Pred prvo uprizoritvijo je direktor Festivala Ljubljana neutrudni Darko Brlek pozdravil publiko v ponovno polni Gallusovi dvorani in se zahvalil italijanski vladi, ker je prispevala del sredstev za gostovanje genovske opere. Odgovoril mu je italijanski konzul v italijanščini in tudi v slovenščini! Napovedani slavni italijanski baritonist Leo Nucci, ki je Rigoletta pel preko 500-krat pri svojih dobrih sedemdesetih letih še vedno odlično odpoje in predvsem odigra vse znane Rigolettove arije, predvsem se zna zelo vživeti v vlogo nesrečnega dvornega norčka, ki se na mantovskem dvoru norčuje iz vseh, nazadnje pa sam postane žrtev razvajenih dvorjanov in zapeljivega vojvode. Hčerka Gilda, mati je že pokojna, ki jo tako čuva, da jo pusti edino v cerkev, se zaljubi v mantovskega vojvodo, ki se ji predstavi kot reven študent. Dvorjani, misleč da je Gilda Rigolettova ljubica, jo ugrabijo in odpeljejo na dvor k Vojvodi. Rigoletto se sklene maščevati, najame morilca Sparfucila, da bi ubil vojvodo, vendar ta, namesto da bi to storil, po posredovanju svoje sestre, ubije Gildo. Izvrstno jo je interpretirala štiriindvajsetletna Marina Monzo in je prava Gilda, ljubi očeta, toda tudi vojvodo. Ima sijajne višine in je težko vlogo sijajno odpela ter odigrala. Vojvodo je pel Celso Albelo, bil je pravi italijanski zapeljivec, sijajni tenor, ki ni prepričal samo Gilde ampak tudi publiko. Razbojnik Sparafucile (Dario Russo) bi bil v nižinah lahko pevsko izrazitejši, sicer je vlogo primerno odigral. Po 2. dejanju, ko je publika navdušeno aplaudirala, sta Rigoletto in Gilda pred spuščenim zastorom ponovila svoj duet maščevanja, kar smo slišali prvič in je ta gesta dodatno navdušila publiko.

Orkester Gledališča Carla Feliceja je pod vodstvom dirigenta Gianluce Marciana prilagodljivo spremljal soliste, odlični sta bili zlasti solo flavta in oboa. Igralsko in pevsko je bil odličen tudi operni zbor, ki ga je režiser Rolando Panerai izvrstno vodil, tudi z občasno pantomimo. Ustrezna sta bili scenografija in kostumi, enkratno pa tudi oblikovanje luči, s katero je Luciano Novelli znal v nekaterih trenutkih poudariti ključne momente opere. Baletni vložki v 1. dejanju so poudarili skoraj orgijsko vzdušje na dvoru.

Med publiko, ki je z dolgotrajnimi aplavzi nagradila odlične italijanske umetnike, smo srečali tudi slovenskega generalnega konzula v Celovcu, gospoda Milana Predana s soprogo Darko.