Škocjan Z Vigrednim koncertom moškega pevskega zbora Vinko Poljanec in kvarteta Nomos se začne ob Klopinjskem jezeru prebujati tudi turizem, saj je v lanski sezoni malo naraslo tudi število turističnih nočitev. Letos bo letoviščarjem na voljo tudi nova zgoščenka »So klingt St. Kanzian/ Škocjan«, ki jo je izdal kulturni referat škocjanske občine in je pri tem upošteval tudi dvojezičnost kraja. Skoraj ni mogel mimo tega, saj so pri izdaji sodelovale tudi vse slovenske kulturne skupine v občini, ki so zelo delavne in kvalitetne (Danica: mešani zbor, zbor upokojencev, mladinski zbor, mlajši mladinski zbor, iskrice Danice, glasbena šola, Vinko Poljanec, Nomos). Zgoščenko lahko kupite pri pevcih, na občini (verjetno v reklamne namene tudi brezplačno) in na tujskoprometnem uradu.

Kot  gost je letos nastopil moški zbor Die Chorherren, ki ga sestavljajo, kot že ime pove, zborovodje raznih zborov v Avstriji, med drugim tudi dirigent mešanega zbora Lipa iz Velikovca. Kot so to sami povedali, je namen zbora posebno še ta, da imajo kot zborovodje možnost, da sami enkrat zapojejo in predstavijo svoje glasovne veščine. Na Koroškem so bili na tekmovanju že zbor leta in je publika v Škocjanu tudi ocenila, da so eden najboljših zborov na Koroškem, ki pa še ni tako znan v naših krajih.

Mešana skupina Nomos, ki jo sestavljajo Marjan Čik, Helga Wutte in zakonca Sonja in Igor Woschitz, je navdušila občinstvo s svojimi ubranimi in nežnimi glasovi in predstavila narodne in umetne pesmi v več jezikih. So nepogrešljiv sestavni del društva in nastopajo med letom na mnogih pevskih prireditvah in nastopih. Kot manjša simpatična skupina se priporočajo za nastope vsepovsod.

Moški zbor je preko zime pridno vadil in se dobro pripravil na svoj prvi večji nastop. Skupaj (tudi Nomos) z izdelovalcem harmonik v Žitari vasi Rutarjem je naštudiral nekaj znanih Slakovih in  Avsenikovih pesmi, ki so dobro vžgale. Poleg slovenskih narodnih in umetnih sta pozornost vzbudili tudi nemška popevka iz petdesetih let o »žgočem puščavskem pesku« (brennend heißer  Wüstensand), ki jo je prepeval Freddy Quinn, in »sem pač ziljski jezdec« (I bin holt a  Gailtoler Reiter) z ziljskega štehvanja. Spored je povezoval kot vsako leto Miha Lipnik.

Moški zbor se je tudi okrepil in pomladil. Pevovodji Franz Starzu in predsedniku Lojzu Čiku je uspelo pridobiti šest novih in mladih pevcev, tako da jih zbor šteje zdaj 26 (pri nastopu sta manjkala samo dva). Na vprašanje, kako mu je to uspelo, je povedal, da so pač očetje pripeljali na vaje svoje sinove, ti pa da so privabili še druge, tako da je nastala mlada vesela manjša druščina, ki lahko zastopa tudi svoje interese in se druži v skupini. Zbor je tudi zelo dinamičen, saj so v njem zastopane vse starostne skupine od 19 do 82 let, poklicno pa so zastopane vse skupine od kmetov in polkmetov (11), delavcev in nameščencev (7), akademikov (5) in študentov. In še nekaj: trudi  trije občinski odborniki, od teh en občinski predstojnik, so že dolgoletni vneti pevci. Tako nam ni treba imetu strahu za nadaljnje uspešno delovanje zbora.

Hvaležni smo publiki, ki nas je počastila z nad 300 obiskovalci (tudi mnogo takih, ki jih še nismo videli na koncertih). Njen bučen aplavz je naše največje plačilo. Svoje zanimanje pa so pokazali župan Thomas Krainz, podžupan in kulturni referent Lojze Lach, občinski odborniki, Valentin Inzko za NSKS, Manuel Jug za ZSO, Arno Manner za konsenzno skupino, Benjamin Wakounig za SGZ ter sosednji kulturniki.  

Leave a Reply

  Subscribe  
Notify of