Veselje, zadovoljstvo pa olajšanje je spodbudila prejšnji četrtek vest iz avstrijskega prosvetnega ministrstva, da je Florjan Lipuš prejemnik letošnje Velike avstrijske državne nagrade. Veselje in zadovoljstvo, ker je bil koroški slovenski pisatelj končno izbran za to zdavnaj zasluženo priznanje, olajšanje, ker pisanje v slovenščini tokrat ni več bil izločitveni kriterij. Velika državna nagrada je najvišje odlikovanje Republike Avstrije na področju kulture. Florjanu Lipušu jo bodo podelili 1. oktobra.

Dunaj Odbor za nagrado je v utemeljitvi zapisal, da »Lipuš v svoji literaturi obravnava upor proti nacionalsocializmu, pregon in poboj koroških Slovencev, podcenjevanje slovenske manjšine s strani večinskega prebivalstva, pa tudi reševanje izginevanja slovenskih besed in besednih zvez kot osnovo za novo samozavestno identiteto.« Minister za kulturo Gernot Blümel: »Lipuševa literatura temelji na estetski avtonomiji, jezikovnem eksperimentu in literarni inovaciji.« Da pisanje v slovenskem jeziku tokrat ni bil izločitveni kriterij, je z zadovoljstvom vzel tudi Florjan Lipuš na znanje in je med drugim še povedal, da odlikovanja ne sprejema samo zase, temveč tudi kot priznanje slovenskemu jeziku na Koroškem in ljudem, ki ta jezik govorijo. Še pred dvema letoma sta dva člana odbora za nagrado menila, da Lipuš avstrijske nagrade za literaturo ne more dobiti, ker ne piše v nemščini. Po letošnji odločitvi pa dobi zdaj to najvišje avstrijsko priznanje za literaturo prvič v zgodovini pisatelj, ki piše v svojem slovenskem materinem jeziku.

Spričo diskriminatorne odločitve pred dvema letoma je pisatelja motil in prizadel še posebej molk v vrstah slovenske narodne skupnosti. »Če bi se to zgodilo drugemu narodu in bi tam tako ravnali z njihovim jezikom, mislim, da bi se ponosen narod temu množinsko uprl in reagiral. Mi pa smo to lepo požrli in vzeli na znanje in dan je potekal, kakor da bi se nič ne bilo zgodilo. To me je takrat bolj motilo kakor to, da nagrade nisem dobil,« se trpko spominja Lipuš.

Florjan Lipuš je bil kot otrok priča, kako so aretirali njegovo mater, ki so jo nato umorili v koncentracijskem taborišču Ravensbrück, njegov oče pa je služil v nemški vojski. Po poklicu je bil pisatelj 38 let ljudskošolski učitelj in ravnatelj, bil je med ustanovitelji literarne revije Mladje in njen dolgoletni glavni urednik.

Objavil je številne zgodbe, romane in eseje. Poleg »Zmot dijaka Tjaža« so med njegovimi najbolj znanimi deli »Odstranitev moje vasi«, »Srčne pege«, »Stesnitev« in »Boštjanov let«. Za svoja dela je prejel več nagrad, med njimi Prešernovo nagrado, nagrado Petrarca, leta 2005 častno nagrado za literaturo Republike Avstrije, kulturno nagrado dežele Koroške in nagrado Franz Nabl mesta Gradec.
Letos pa je bil z romanom Gramoz med petimi finalisti za kresnika.

ODMEVI … 

Peter Handke, pisatelj (skupaj s Helgo Mračnikar v nemščino prevedel Lipuševega Tjaža)
Za »čudovit trenutek ne le za koroške Slovence in avstrijsko literaturo, temveč za celotno literaturo« je pisatelj Peter Handke označil napoved, da za leto 2018 prejme Veliko avstrijsko državno nagrado koroški slovenski pisatelj Florjan Lipuš.
»Lipuš je enkraten in neprimerljiv,« je povedal Handke ter je izrazil hvaležnost, da so končno uvideli, da je v Avstriji udomačeni jezik literature tudi drugi jezik kot nemščina. »Koroška je Lipuševa domovina in vesel sem, da sva sodobnika,« je bil pisatelj izjemno zadovoljen ter je še dodal, da »nihče, da nima takih stavkov, takšnih slik, takega ritma.«

Marko Kravos, zamejski pisatelj iz Trsta
V imenu Društva slovenskih pisateljev se je na napoved, da bo Lipuš prejel avstrijsko državno nagrado za literaturo, odzval tržaški pisatelj Marko Kravos in spomnil, da je bil Lipuš vedno na svoj oseben in koroški način soustvarjalni člen sodobne slovenske književnosti. »Da ga tudi Avstrija prek svojih najvišjih predstavnikov zaznava kot del svoje kulturne in umetniške podobe – in to z državnim odličjem potrdi – predstavlja po eni strani čast tako za ustvarjalca kot za slovensko okolje na Koroškem.«

Orlando Uršič, založba Litera (Lipušev letos za kresnika nominirani roman Gramoz je lani izšel pri založbi Litera)
Uršič je ob nagradi zapisal, da je bilo zgolj vprašanje časa, kdaj se bo avstrijska država na tak način poklonila Lipušu kot pisatelju evropskega formata. Lipuš je cenjen kot izjemen stilist je poudaril Orlando Uršič, je poleg tega pa »tudi pomemben pričevalec polpretekle zgodovine, njegova tema so grozote nacizma in fašizma.«

Peter Kaiser, koroški deželni glavar in kulturni referent:
Tudi deželni glavar Peter Kaiser je čestital Florjanu Lipušu k Veliki avstrijski državni nagradi 2018. Lipuš da sodi med najpomembnejše predstavnike slovenske sodobne literature.
»Njegovo prozo in romane odlikuje visoka stopnja estetskih in jezikovnih inovacij,« je povedal Kaiser in, da ima kultura pomembno družbenopolitično vlogo. »Nujno je treba varovati svobodo umetnosti proti silam, ki jo skušajo cenzurirati. Samo na ta način kultura lahko utira pot za življenje v človečnosti,« je ob čestitkah Lipušu dodal koroški deželni glavar.

Susanne Weitlaner, predsednica sosveta za slovensko narodno skupnost:
Susanne Weitlaner se je opozorila, da imajo »majhni jeziki težave pri uveljavitvi na evropskem in svetovnem knjižnem trgu. To uspe le nekaterim avtorjem oz. avtoricam in mednje spada Lipuš. Lipuševa literatura je pomemben del avstrijske literature. Da se mu to končno prizna z nagrado, je znak, da je slovenska literatura enakovredna in kakovostna kot avstrijska. Ta nagrada naj bo tudi spodbuda mladim pisateljem in pisateljicam v zamejstvu, da pišejo v materinščini.

Lojze Wieser, založnik in poznavalec pisatelja Florjana Lipuša in njegove literature:
Wieser  je v odzivu na vest, da prejme Lipuš Veliko avstrijsko državno nagrado za literaturo, spregovoril o izrednem človeku, ki je ustvarjal in ustvarja neprecenljivo literarno in jezikovno bogastvo. Materinščini zvesti Lipuš se uvršča med avtorje mednarodnega formata. Kakor je pisatelj sam povedal, je že desetletja žulil in še žuli kamne literature in spoštovanja na Koroškem, pri tem pa je v ospredje postavil vprašanje, kako kot človek obstati v svojem jeziku.

Vladimir Wakounig, predsednik Iniciative manjšin/ Initiative Minderheiten:
»Zdaj je Lipuševo leposlovje uradno del avstrijske literature,« se je ob sporočilu, da Veliko avstrijsko državno nagrado 2018 prejme Florjan Lipuš, razveselil predsednik Iniciative manjšin Vladimir Wakounig. Med drugim je Wakounig poudaril, da je s tem zdaj dokončno jasno, da je slovenska literatura del avstrijske književnosti. Kajti »avstrijska književnost ni le nemška, ampak je tudi slovenska,« je ob čestitki nagrajencu Lipušu dejal Vladimir Wakounig.

Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev:
»Lipuš se ni nikoli trudil biti všeč,« je na dan razglasitve o podelitvi najvišje avstrijske državne nagrade za literaturo za leto 2018 Florjanu Lipušu v osebnem sporočilu zapisal in čestital pisatelju Valentin Inzko.
Državno nagrado da bo Florjan Lipuš sicer sprejel osebno, vendar praznično veselje prevladuje pri vseh članih narodne skupnosti. S pisateljem, ki je s pokončno držo desetletja zasledoval svojo pot, pa se bo hkrati širši krog nemško govorečih bralcev preko usode njegove matere, umorjene v koncentracijskem taborišču, lahko tudi seznanil z usodo koroških Slovencev, z usodo vedno manjšega naroda, ki počasi izginja.

Leave a Reply

  Subscribe  
Notify of