Letos julija je na občinski seji v Šentjakobu prišlo do sklepa, da bodo do leta 2022 vse vasi v občini dobile dvojezične krajevne oznake. Obe ministrici sta v govorih poudarili prednosti dvojezičnosti.
Letošnja spominska prireditev ob 100. obletnici plebiscita je zaradi koronske krize in varnostnih pravil potekala na prostem, pred tamkajšnjim kulturnim domom. Prireditev je bila dosledno dvojezična, nemški govori so bili prevedeni v slovenščino in obratno. Poleg ministric, občinskih in deželnih politikov, med njimi Reinhard Rohr in Beate Prettner, so med gosti v Šentjakobu pozdravili tudi veleposlanico Republike Slovenije v Avstriji Ksenijo Škrilec in predsednika NSKS Valentina Inzka.
Župan Guntram Perdacher, ki je mesto župana letos avgusta prevzel od Heinricha Kattniga, (oba SPÖ) je govoril o historičnem sklepu občinskega sveta letos julija. »Poleg obstoječih dvojezičnih krajevnih tabel in oznak bomo tudi preostalih enajst krajev označili z dvojezičnimi krajevnimi napisi, tako da bodo vsi kraji v občini imeli dvojezične napise. S tem korakom smo naredili zelo pozitiven signal.«
Ta signal je bil slišan tudi na Dunaju in v Ljubljani, saj sta se spominske prireditve udeležili tudi ministrica za Slovence v zamejstvu, Helena Jaklitsch, ter ministrica za avstrijske narodne skupnosti Susanne Raab, ki je v govoru poudarila, da je za vlado zagotavljanje ohranitve manjšin zelo pomembna stvar. »S tem izpolnjujemo zavezo, ki nam jo nalaga ustava in druge mednarodne pogodbe. To zavezo v vladi jemljemo resno, saj nam je kljub koronski krizi uspelo podvojiti denar, ki bo namenjen manjšinam v Avstriji, hkrati pa nameniti ob jubileju plebiscita še dodaten znesek za Koroško.« Ta dodatni znesek bo po besedah ministrice namenjen podpori dvojezičnosti, dvojezičnim vrtcem, jaslim, za sanacijo kulturnih domov in za delo z mladino.
»Zavedmo se, da so ta dolga leta in desetletja zapustila rane, ki se niso mogle hitro zaceliti. A ko zdaj pogledamo mladino, je pravi čas, da z optimizmom zremo v prihodnost. Če znaš veliko jezikov, lahko gradiš mostove med državami in imaš prednosti v poklicu. Pri učenju jezika pa je treba začeti že pri mladih, saj kar se Janezek nauči, to Janez zna.«
Ozračje se je spremenilo
Ministrica Helena Jaklitsch je izrazila veselje, da se na Koroškem vprašanja glede slovenske narodne skupnosti počasi, a le rešujejo. »Ozračje Koroške se je v zadnjih letih spremenilo. Na bolje. Vedno več jih je, ki v dvojezičnosti vidijo prednost in ne ovire.« Povišanje finančnih podpor manjšinam po besedah ministrice potrjuje, da avstrijska vlada jemlje svoj program in zaveze glede manjšine resno. Nekdanjemu županu Kattnigu in občinskemu svetu se je ministrica zahvalila za postavitev dodatnih dvojezičnih tabel. »To je gesta, ki navdušuje; gesta, ki je in mora biti sama po sebi zgled vsem. Hvala za tisto pravo držo, ki jo zmorejo veliki ljudje.«
Govor nekdanjega župana
Nekdanji župan Kattnig je med drugim spregovoril o zgodovini Šentjakoba. »Leta 1920 je v naši občini okoli 90 odstotkov prebivalcev navedlo slovenščino kot pogovorni jezik, leta 2001 pa le še okoli 16 odstotkov. Razlogi za to so bili socialnogospodarski, vojna, nasilje in pritisk v času nacionalsocializma in pozneje. Omenil je tudi teorijo vindišarstva, katere cilja sta bila delegitimizacija slovenskih voditeljev in zmanjšanje števila slovensko govorečih prebilvalcev. Spomnil je tudi na zasedanje koroškega deželnega zbora 28. septembra 1920, tik pred plebiscitom, ko je slovenskim sodeželanom bilo obljubljeno, da bodo lahko za vse večne čase ohranili svojo jezikovno in narodno samobitnost in enakopravnost. »Znanje in razumevanje naše zgodovine sta ključ za skupno prihodnost.«
Pobuda je prišla s strani SGS
Opazno je bilo, da na prireditvi ni bilo veliko slišati o tem, da je pobuda za postavitev dodatnih dvojezičnih tabel prišla samo s strani SGS Šentajkob in kulturnega društva »Rož«. »Dobro, da se je to v Šentjakobu naredilo. Prireditev pa se je razvila tako, da jo je večinska stranka v občini speljala sama, o našem dolgoletnem prizadevanju, da smo sploh lahko prišli tako daleč, pa ni bilo slišati niti besede,« je v pogovoru z Novicami povedal občinski predstojnik Franz Baumgartner. »Pozitiven vpliv na lastno večinsko stranko je pri tem imel nekdanji župan Heinrich Kat-tnig, ki je odbornike socialdemokratske stranke prepričal o tem, da je skrajni čas, da glede dvojezičnih krajevnih oznak spremenijo mnenja na pozitivno stran, tako da bodo do leta 2022 vse vasi v občini imele dvojezičen napis.« V tem smislu bomo delali naprej in reševali še druga vprašanja, ki so trenutno še ostala odprta, dodaja Franz Baumgartner.
