Kako na nek način podobno razmišljajo tako na avstrijskem Koroškem in v Sloveniji, je dalo misliti že uradno darilo obeh delegacij, ki sta se v petek sešli na Brdu pri Kranju na petem zasedanju Skupnega odbora Slovenija-Koroška. Gostitelj, slovenski zunanji minister Miro Cerar je namreč gostu iz Celovca, koroškemu deželnemu glavarju Petru Kaiserju, podaril piransko sol. Peter Kaiser pa je v dar prav tako prinesel esencialno začimbo – in to ne da bi se kdor koli iz obeh delegacij o tem karkoli dogovarjal – namreč poper iz nekega koroškega mlina.
V uvodu zasedanja skupnega odbora Slovenija-Koroška sta se najprej bilateralno sešla slovenski zunanji minister in koroški deželni glavar. Ta sta po koncu dela odbora, ki je premogel tri omizja – o povezovanju prostora, mreženju ljudi in o gospodarskem sodelovan-ju –, skupaj stopila pred novinarje.
Pohvalila sta pozitivne trende pri sodelovanju med Slovenijo in avstrijsko Koroško, saj da se krepijo gospodarski, energetski, varnostni, pa tudi kulturni in športni stiki. Miro Cerar je povedal: »V pogovoru sem prijatelju deželnemu glavarju dejal, da so mi tudi predstavniki slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem, s katerimi sem se sestal že v ponedeljek, potrdili pozitivne trende v odnosih med našo manjšino in deželo Koroško. Rekli so, da je te trende s svojo aktivno vlogo spodbudil prav Peter Kaiser. Za njegovo pozornost pri uresničevanju pravic manjšine sem se mu tudi zahvalil. Vendar sem mu predal še nekatere pobude in vprašanja koroških Slovencev z upanjem na nadaljevanje napredka.«
Deželni glavar Kaiser, znan po naklonjenosti do slovenske manjšine, se je potrudil pozdraviti in zahvaliti v slovenščini. Nato je nadaljeval po nemško: »Dvojezično šolstvo je na Koroškem edino, ki raste in se glede na prijave širi. To je naša naložba v prihodnost. Perspektive so zelo pozitivne, kajti v deželi postaja dvojezičnost vedno bolj sprejeta.« Kaiser si je zaželel boljši razvoj tudi pri dvojezični topografiji. Posebej pa zadnjih težav z dvojezičnimi napisi v vasi Sele v občini Žitara vas, ki jo vodi župan iz njegove socialdemokratske stranke, ni posebej omenil. Opozoril je na letošnjo stoletnico koroškega plebiscita, po katerem je večina dežele pripadla Avstriji: »Stota obletnica je priložnost, da tisto, kar nas je ločevalo, spremenimo v to, kar nas povezuje, v skupno proslavo s slovenskimi udeleženci.« Če se je Cerar gostu zahvalil za podporo pri kandidaturi za organizacijo svetovnega nordijskega prvenstva leta 2023 v Planici, pa je Kaiser izpostavil tako imenovano Evropeado. To bo četrto nogometno prvenstvo manjšinskih ekip iz vse Evrope, ki ga bodo priredili prihodnje leto ob Klopinjskem jezeru.
Cerar je poudaril: »To ni sodelovanje zgolj med Slovenijo in Koroško, med našimi institucijami in našimi ljudmi, ampak je to evropsko sodelovanje v duhu evropskih vrednot, saj prispeva k izboljšanju odnosov ne le v celotni regiji, temveč tudi po Evropi.« Kaiser se je strinjal in napovedal končanje izgradnje druge cevi karavanškega predora do leta 2026: »Tako ne bomo le mi med sabo bolje prometno povezani, bolje bomo po baltiško-jadranskem koridorju povezali tudi Evropo.« Kaiser je menil, da je sodelovanje pri varstvu pred naravnimi nesrečami odlično, sem spada tudi promptno obveščanje o nuklearki Krško. Do izboljšav »za manjšini na obeh straneh meje«, kot je dejal, je treba priti v dialogu. Na koncu je Sloveniji polaskal: »Slovenija je lahko za zgled Avstriji glede politike do vode, ker je pravica do pitne vode že zapisana v slovensko ustavo.« Kaiser: »Vse naše dobro sodelovanje dokazuje, da prihodnost Evropske unije ne leži samo v rokah Strasbourga ali Bruslja, pač se odvija tudi v naši bližini.«