Skupina maturantov na Dvojezični trgovski akademiji je pod vodstvom strokovne učiteljice Mirjam Zwitter-Šlemic pripravila in izpeljala zahteven in pretresljiv projekt spominske kulture »Mladina proti pozabi«.
Višek in zaključek projekta »Mladina proti pozabi« je bil v petek, 10. marca, opoldne v avli šole z razstavo slik otrok, ki so jih nacisti umorili ali v okviru evtanazijskega programa T 4 ali pa v koncentracijskih taboriščih. Slike so delo znanega umetnika Manfreda Bockelmanna. V okviru sporeda so tri članice projektne skupine predstavile projekt, spregovoril je umetnik in se pogovarjal s Katjo Sturm-Schnabl, ki je z družino bila aprila 1942 pregnana v taborišče Eichstätt, kjer je leta 1943 umrla njena sestra Verica. Spored je z uporno-optimistično pesmijo zaključil dijaški zborček, ki ga vodi učitelj Emanuel Oraže.
Mladina proti pozabi
Projekt »Mladina proti pozabi« sloni na treh stebrih. Na spominski hoji po sledeh nacističnega nasilja v Celovcu. Hojo so dijaki izvedli 29. novembra 2016 in k sodelovanju povabili tudi druge celovške šole. Drugi steber je film, ki prikazuje rast in udejanjenje projekta. Film je posnel Miha Dolinšek in so ga v petek tudi pokazali. Tretji steber pa je razstava Bockelmannovih slik otrok, ki so jih nacisti umorili. Te slike je Bockelmann razstavljal že drugod po svetu.
Vse slike: Mladina proti pozabi
Slika Verice Sturm
V petek pa je posebno mesto imela slika Verice Sturm, Tomanove iz Svinče vasi. Tomanova družina je bila aprila 1942 v okviru nacističnega programa etničnega čiščenja Koroške pregnana v taborišče Eichstätt na Bavarskem. Verica, rojena 4. 2. 1935, je kot žrtev nacističnega nasilja umrla 23. 3. 1943 v bolnišnici v Eichstättu. Kakor druge slike je tudi njen portret po fotografski predlogi narisal Manfred Bockelmann v črno-beli tehniki z ogljem. Sliko je podaril šoli. O izkušnjah pregnanstva se je Manfred Bockelmann pogovarjal z univerzitetno profesorico Katjo Sturm-Schnabl, sestro nasilno umrle Verice Sturm. Katja Sturm je mladini položila na srce, da se zaveda svoje identitete in svojih korenin. »Kajti če zavržeš svoj materni jezik, je kot bi umoril svojo mamo!«
Milijon in pol otrok
Poldrugi milijon otrok so nacisti umorili, peščico od njih je Bockelmann naslikal. To so tisti otroci, katerih slike so se ohranile v arhivih SS. Dejal je, da so ga predvsem pretresle oči otrok, ki so prišli v kremplje nacističnih rabljev. Posebej je umetnik pohvalil delo skupine in poudaril, da so takšni projekti mogoči le, če te pri »tvojem delu podpirajo ljudje, na primer šolarji te šole«. Vidno razvnet in navdušen je dejal: »Vesel sem te mladine, vesel, da živim in ustvarjam v deželi, ki govori dva jezika.« Mladino je pozval, naj se upre vsem poskusom posploševanja in hujskanja, kajti tematika holokavsta je vselej in zmeraj aktualna.
Pomemben spomin
Na zaključku prireditve je deželni šolski nadzornik Klaus Haberl pohvalil projekt, kajti spominjanje je del naše prihodnosti. Ta šola je enkratna in upam, da bo mladina kritična in glasna, ko bo šlo za človekove pravice.
Nadzornik Miha Vrbinc pa je opozoril na usodo pesnika Andreja Kokota in poudaril, da je spominjanje dnevno odgovorno delo, brez spomina stoji prihodnost na krhkih temeljih.