Celovec Petindvajsetič že je dežela Koroška letos podelila nagrado za človekove pravice. Pobudnik nagrade je bil takratni deželnozborski poslanec in današnji deželni glavar Peter Kaiser. Nagrajence izbira in določa sosvet o človekovih pravicah.

Slavnostni govornik na letošnji podelitvi nagrade je bil graški univerzitetni profesor  Wolfgang Benedek. Svoja vsebinsko globoka in izpovedna izvajanja je pričel s kratkim orisom političnega razvoja po prvi svetovni vojni, katere posledica je na eni strani bila popolnoma nova geopolitična podoba Evrope, v Avstriji pa je med drugim bila uvedena volilna pravica žensk.

Ni pa na mednarodni ravni uspel splošen kodeks medsebojnega sožitja. Po travmi druge svetovne morije so Združeni narodi 10. decembra 1948 s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah postavili sicer pravno neobvezna, a od leta 1966 obče veljavna civilizatorična merila, ki so postala priznana in splošna čarta in merilo temeljnih človekovih  pravic in dostojanstva. Kar v prvem členu deklaracije je zapisano, da so pravice in dostojanstvo slehernega človeka nedotakljivi in nesporni in do danes je to bil nedeljen konsenz v globalni politiki in zavesti ljudi.

Danes pa zgleda, tako govornik zaskrbljeno, da so človekove pravice sporne. Vse več držav si jih po svoje prikraja ali pa jih pod krinko strahu vmešavanja v državno suverenost in njene izgube stavlja pod vprašaj. V Avstriji se to odraža tako, da je vlada odklonila podporo neobveznemu, a simbolično pomembnemu migracijskemu paktu Združenih narodov, ali pa v poostrenih ukrepih v odnosu z begunci in pri podpori družinam z več otroki.

Lavdator nagrajencev, to je Poletne šole Bovec in Društva Iniciativ Angola, je bil Jože Marketz. Nagradi sta sprejela vodja Poletne šole Vladimir Wakounig in pobudnik Društva Iniciativ Angola  Hanzi Rosenzopf. V obeh deželnih jezikih, kakor je sploh celotna podelitev bila vzorno in samoumevno dvojezična, je Marketz dejal, da je Sosvet za človekove pravice nagrajenca izbral iz štirinajstih predlogov, predvsem pa je vesel, da oba predstavnika nagrajencev prihajata iz vrst koroških Slovencev in da se v njunem delu in delovanju oba jezika samoumevno prepletata in dopolnjujeta.

Oba nagrajenca v prizadevanju za pravičnost in dostojanstvo, za dobro sosedstvo in medsebojno pomoč presegata meje, najsi so to jezikovne, geopolitične ali geografske. Obe pobudi sta izraz poguma, saj delujeta že nad dvajset let.

Deželni glavar Kaiser, ki je nagradi podelil, je nagrajencema čestital za odlikovanje in naglasil, da človekove pravice niso nekaj samoumevnega, ampak, da se je prav danes zanje treba vedno znova boriti in zavestno odločati.

Mirko Wakounig je v svoji zahvali posebej poudaril zasluge svojih predhodnikov Andreja Moritscha in Karla Stuhlpfarrerja za razvoj Poletne šole Bovec, ki je kot skupen projekt univerz  Celovec, Ljubljana, Videm, Trst in Rijeka dejansko nekaj izrednega in posebnega za sožitje in sodelovanje v alpskem prostoru v duhu človekovih pravic in miru. Posebna zahvala je veljala Katji Wernig in Štefanu Pinterju za njun angažma za šolo.

Hanzi Rosenzopf je Društvo Iniciativ Angola imenoval pobudo, ki navdušuje in osmisli mladino za ljudi v tretjem svetu, za njihove težave in potrebe. Tem mladinkam in mladincem se je prisrčno zahvalil.

Poseben pevsko-kulturni signal podelitve je bil nastop Mladinskega zbora Danica, ki je dostojno svečanost obogatil s svojim ubranim petjem in s pesmimi spel most med Koroško in Afriko odnosno Angolo.