Bi se predstavili našim bralkam in bralcem.

Mart Schiffer: Rojen v Amsterdamu, kjer sem se poklicno udejstvoval kot finančni uradnik. Leta 1973 spoznal sem svojo ženo, Celovčanko Veliko Groß, v Rovinju. Poznala sva se dva dni, si izmenjala naslova, nato se nisva videla celo leto ne. Leta 1974 sem jo spet srečal, ko sva bila skupaj na dopustu v Malem Lošinju.  Do poroke v Amsterdamu 30. decembra 1975 sva se srečala vsake tri mesece. Po cerkveni poroki leta 1976 se je z mano preselila v Amsterdam, kjer je ostala do leta 1980, dokler je ni domotožje  vodilo nazaj na Koroško.

Kdaj ste se vi podali na Koroško?

Junija 1981. Na finančnem uradu v Amsterdamu sem odpovedal službo. Oče je bil zelo razočaran. Ko sem prišel na Koroško, sploh nisem razumelkoroškega dialekta, kljub svoji maturitetni nemščini. Mislil sem, da sem v Rusiji. Stanoval sem v Žrelcu pri tastu in tašči, ki sta me sprejela kot svojega sina.  V Podbrežah (Pubersdorf) pri Pokrčah sta poskrbela za gradbeno zemljišče. Pri gradnji sem hudo trpel, ker kot Nizozemec iz Amsterdama sploh nisem bil vajen takšnega dela. Veljal sem za »strokovnega mešalca (Mischmaschinenfacharbeiter)«.

Ste dobili tudi avstrijsko državljanstvo?

Starši moje žene so mi rekli, da bi mi lahko poskrbeli delo pri občini, seveda pod pogojem, da imam državljanstvo, kar ne bi bil problem. Vendar pa bi moral kot novopečeni avstrijski državljan služiti vojaški rok. Tega pa nisem hotel, saj sem bil že na Nizozemskem celih 16 mesecev pri vojakih. Tako sem še danes nizozemski državljan. 

Kako ste nato našli službo?

Oktobra 1981 sem se zaposlil pri čistilnem podjetju Agil kot čistilec oken. Po mesecu dni so mi rekli, da naj pridem v pisarno dostojno oblečen. Rekel sem jim, da primerne obleke nimam. Ko sem bil finančni uradnik v Amsterdamu, kaj takega nismo poznali. Kljub temu so mi pri podjetju Agil zaupali vodstvo personala. Bil sem odgovoren za 100 sodelavcev – 1. oktobra 1987 pa sem ustanovil samostojno podjetje pod imenom Delta. Na začetku sem imel manj kot deset sodelavcev, leta 2008 pa sem prodal podjetje z okoli 120 sodelavci. Moje načelo kot podjetnik je bilo: sodelavci so kapital, ki ga je treba vedno skrbno varovati. S tem sem jo vedno dobro vozil. Stranke sem imel skoraj po vsej Avstriji, bil sem pravi »leteči Nizozemec«.

Ste si ustvarili tudi družino z otroki?

Imam hčerki Rosalie (rojena leta 1984) in Isabell (rojena 1990) ter sina Romana (rojen leta 1989). Sin Roman je poročen s koroško Slovenko Alenko Breitfuß, katere mama je sestra Zdravka Inzka, višjega predstavnika mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini. Oba živita na Dunaju.

Kdaj in kako ste prvič dojeli, da živita na Koroškem dve narodni skupnosti?

Približno po treh letih, ko sem bral o konfliktu glede dvojezičnih napisov. O tem mi je veliko pravil tudi moj prijatelj Helmut König (po poklicu učitelj, bivši profesionalni nogometaš celovške Austrie in bivši vodja Koroške nogometne akademije, op.). Moja reakcija je bila: ne razumem te problematike. Besede »manjšina« sploh ne razumem, tudi ne v zvezi z Europedo (ki se bo leta 2020 kot evropsko prvenstvo narodnih manjšin odvijala ob 100-letnici plebiscita, op.). Če slišim pri tem besedo »manjšina«, se sprašujem, kaj je pri tem manj vredno? Svojim otrokom sem vedno rekel: spoštujte vsakega človeka!

Kako ocenjujete današnje narodnopolitične razmere na Koroškem?

Na Koroškem živim celih 38 let. Ne razumem, da pod pasom deloma še vedno ne respektirajo pripadnike slovenske narodne skupnosti, saj smo vsi državljani Evropske unije. V poklicu sem sedem let bil pristojen za Slovensko gimnazijo. Ko sem čiščenje Slovenske gimnazije dodeljeval sodelavkam, so se nekatere zelo branile. Imele so predsodke. Po dveh mesecih čiščenja sploh niso hotele več opustiti službe na Slovenski gimnaziji.

Sodelujete v timu, ki pod vodstvom 

tajnika Slovenske športne zveze Marka Loibneggerja in pod okriljem FUENS pripravlja Europedo ob 100-letnici plebiscita. Kako je prišlo do tega sodelovanja?

Marko me je vprašal, ali ne bi bil pripravljen prevzeti koordinacijo osebja, in to na prostovoljni bazi. Rad sem pristal na to. Vedno sem rad pomagal skupnostim, ki nimajo tako lahko.

Kako gledate na vlogo Europeade?

Čudovito, da je uspelo dobiti Europedo na Koroško. Z njo postane slovenska narodna skupnost v javnosti prezentnejša in upam tudi samozavestnejša. Poleg tega je zelo razveseljivo, da so vključeni tudi športniki iz Slovenije. 

Kaj si pričakujete od Europeade?

Aktivni udeleženci naj bi se počutili kot doma, prišlo naj bi med njimi do lepih srečanj, Korošci pa naj bi jo sprejeli pozitivno, saj je to tudi lepa reklama za koroško deželo.

Za konec še vprašanje: prihajate iz Nizozemske, ki velja za deželo odličnih nogometnih klubov. Sami ste velik ljubitelj kluba Ajax Amsterdam. Kateri nogometni klub vam je posebej pri srcu na Koroškem?

Zelo pri srcu mi je bila originalna celovška Austria, dokler je igral pri njej Helmut König, in dokler je bil moj prijatelj Helmut vodja Koroške nogometne akademije.