Matjaž Vlašič, učitelj violine, pevec, pisec besedil in skladatelj zabavne glasbe, je že leta 2014 za muzikal priredil znano povest Ivana Tavčarja Cvetje v jeseni. Zgodba je res ljudska in jo imajo Slovenci radi, zato je bil pred leti po njej posnet in leta 1973 tudi premierno predvajan zelo popularen film z Mileno Zupančič in Poldetom Bibičem v glavnih vlogah. Tudi Ljubljana Festival je ta popularni muzikal, ki je medtem doživel že preko sto ponovitev, 23. julija uvrstil v svoj program na Kongresni trg. Zgodba je preprosta, mestni odvetnik Janez (tenorist Matjaž Robavs) se naveličan mestnih lepotic, ki bi ga želele za moža, odpravi k bratrancu Boštjanu (igral ga je Marjan Bunič) na deželo pod Blegošem. Tam se mu oko ustavi na mladi Meti (Nina Pušlar) in med njima vzklije ljubezen. Po vrnitvi v Ljubljano neprestano misli nanjo, vendar ne ve, kako bi jo, kot kmečko dekle, pridobil, ker nekako ne spada v mesto. Boštjan mu svetuje naj kupi Mlačanovo kmetijo in se oženi z Meto. Res tako naredi, Meta je presrečna ko to izve in od same sreče umre.

Režiser muzikla Vojko Anzeljc je posrečeno izbral pevce in igralce za glavne vloge, Robavs  je dobro igral in odlično odpel malo starejšega odvetnika in bil malo toda simpatično neroden v ljubezenskih prizorih. Znana pevka zabavne glasbe Nina Pušlar je bila izvrstna Meta, nežna, krhka, s primernim glasom za to vlogo. Zelo dober je bil igralec Jure Ivanušič v vlogi šepavega Danijela, ki je ves čas na odru in je s svojo prisotnostjo namenoma motil ostale, istočasno pa bogatil odrsko dogajanje. Karakterno izvrstna je bila Nives Mikulin kot Liza, ki je s svojo mimiko večkrat zelo dobro nakazovala in predvidela situacijo na odru. Tri mestne gospodične, puhoglave lepotice, ki so jih odigrale Maša Tiselj, Ana Ferme in Antea Mramor, so popestrile dogajanje in zlasti z dobro igro poizkušale osvojiti mestnega odvetnika.

Namesto stoječe scenografije so nam tehniki na zadnji steni ves čas odprtega odra predvajali razne odrskemu dogajanju ustrezne video slike mesta Ljubljane. Za zanimivo ustrezno glasbeno spremljavo je za odrom poskrbel kvintet v sestavi klaviature, dve kitari, bobni in violina, pod vodstvom Tomija Puricha.  Tudi to ponovitev popularnega muzikla je publika nagradila z dolgimi aplavzi.

Isti teden, 27. julija smo v Cankarjevem domu v okviru Dnevov Sankt Peterburga v Sloveniji in v koprodukciji z Ljubljana Festivalom ter Društvom Slovenija – Rusija poslušali štiri Operne zvezde iz Sankt Peterburga, ki jih je spremljal italijanski orkester Mitteleuropa iz Udin pod vodstvom priznanega slovaškega dirigenta Petra Feraneca. Zborovski del je odpel Koncertni zbor iz Sankt Peterburga. Tako smo po odličnem koncertu pevke Diane Damrau že drugič v Ljubljani poslušali pravo parado opernih arij najpomembnejših opernih skladateljev. Na začetku sta prisotne pozdravila direktor Festivala Darko Brlek in viceguvernerka mesta Sankt Peterburg, nato nam je pa orkester vehementno zaigral uverturo k operi Ruslan in Ljudmila M. Glinke. V drugem delu koncerta nam je orkester zaigral še nepogrešljivo »Ob lepi modri Donavi«.

Solisti so v dvournem koncertu odpeli dvaindvajset opernih arij ter popularnih italijanskih pesmi. Sopranistka Oksana Šilova nas je navdušila z arijo Violete iz Verdijeve opere Traviata, občudovali smo njene visoke kolorature, za odrom ji je kot Alfred odgovarjal tenorist Sergej Skorohodov.  Zelo nežno je zapela tudi znano arijo »O mio bambino caro« iz Puccinijeve opere Gianni Schicchi. Temperamentna mezzosopranistka Ekaterina Sergejeva nas je očarala ne samo s svojim žametnim glasom, ampak tudi z odlično igro, saj se je kot Carmen iz istoimenske Bizetove opere med petjem sprehodila mimo celotne prve vrste publike in šarmirala zlasti moške. Navdušila je tudi s popularno Granado. Skupaj s Šilovo sta zapeli tudi znani ženski duet iz Offenbachove opere Hoffmanove pripovedke. Baritonist Roman Burdenko, ki ga odlikuje močan junaški bariton, nam je najprej zapel popularno arijo Escamilja iz opere Karmen in zelo občuteno tri popularne italijanske pesmi »Parlami d ´amore« C. Bixia, Core ´ngrato S. Cardilla in Non ti scordar di me – Ne pozabi me E. Curtisa. Tenorist Sergej Skorohodov, ki poje v vseh velikih opernih hišah, nas je navdušil s svojim zvonkim tenorjem in ekstremnimi višinami. Znanim popularnim tenorskim arijam iz Rigoletta in Dežele smehljaja je dodal že ponarodeli italijanski pesmi »O sole mio« in »Mamma son tanto felice«. Seveda smo vsi navdušeno ploskali, zlasti na koncu, ko so vsi štirje skupaj ob spremljavi včasih malo premočnega orkestra zapeli napitnico iz Traviate in italijansko uspešnico »Funiculi, funicula«. Izvrsten pevski zbor je žal dopolnjeval soliste samo pri nekaterih arijah. Publika je z aplavzi izsilila dodatek.

Leave a Reply

  Subscribe  
Notify of