Zahomec Še pravočasno pred ledenimi možmi in poscano Zofo – letos so se res ujeli z vremenom – so Ziljani v Šiši v Zahomcu pozdravili pomlad, ki ji Korošci po večini pravijo vigred, ob reki Zilji pa bivaži. Minuli petek so vabili na 18. koncert Bivaži pr’ Zili.

Z otroško svežino so obiskovalce, ki so dvorano zapolnili do zadnjega sedeža in zadnjega kotička, pozdravili otroci ljudske šole Straja vas pod vodstvom zahomškega domačina Nika Zwittra. Iz slovenske države je iz Prevalj prišel moški vokalni kvintet Ajda s stalno spremljevalko, citrarko Tino Kseneman. Zvoki njenega instrumenta in močni moški glasovi so pričarali pevsko starosvetnost, kakor je znana iz znamenitega slovenskega filma Cvetje v jeseni. 

S sodobnimi skladbami so občinstvu postregla dekleta iz skupine Herzkläng, ki prihajajo iz širše okolice beljaškega okraja, tudi iz Šentpetra v Rožu, in ki pojejo v različnih jezikih, v slovenskem, nemškem ali angleškem na primer. Koncertu so dodale prav tisto posebno pestrost, ki jo zmore mlad ženski ansambel – lepoto za ušesa in za oči. 

Povsem instrumentalen je bil nastop harmonikašev Paula Zwittra in Heima Platznerja, učenca in učitelja. Ni bila daleč od resnice Platznerjeva izjava, da se pri njegovem učencu Paulu že po komaj dveh letih učenja ne sliši kaj strašno veliko razlike do učiteljevega igranja. Koncert Bivaži pr’ Zili je sklenil moški zbor Sängerrunde St. Michael iz Beljaka pod taktirko odločne zborovodkinje Karin Pettauer.

Slovensko prosvetno društvo Zila, prireditelj večera, je priložnost izkoristilo še za posebno zahvalo – voditelj koncerta Daniel Mešnik je izročil domačinki Milki Kriegl in vodji Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca Martini Piko-Rustia vino in pogačo (ki ju strežejo ob ziljskem žegnu) v zahvalo za zasluge pri vpisu ziljskega žegna s slovitim štehvanjem in ziljske noše v Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine, predsednik SPD Zila Urban Popotnig pa je dal bistriškemu (in gorjanskemu pa še melviškemu in brnškemu) župniku Stanku Trapu ob njegovi nedavni 80-letnici v dar roman Franceta Bevka, katerega naslovni junak je v svoji trdnosti podoben Trapu. Ali pa župnik Trap tistemu kaplanu iz knjige.           

 

Leave a Reply

  Subscribe  
Notify of