Celovec Oba bi rada postala državna prvaka v kolesarjenju, eden se navdušuje celo za misel, da bi postal poklicni kolesar, drugi pa rad igra lutke. Starejša sinova nekdanjega poklicnega kolesarja Paca Wrolicha sledita očetovim stopinjam.

Brata Manolo in Santiago Wrolich sta stara 13 in 11 let in oba že večkratna koroška prvaka v kolesarjenju. Manolo je lani v kategoriji U13 bil avstrijski podprvak, Santiago pa je v začetku letošnjega avgusta v svoji starostni kategoriji v kronometru osvojil bronasto kolajno. Športni zgled imata kar doma, njun oče je Peter Wrolich, bolje znan po vzdevku Paco, nekdanji poklicni kolesar, petkratni udeleženec slovitega Toura, dirke po Franciji, in v mladosti avstrijski prvak v praktično vseh starostnih kategorijah. A ni oče tisti, ki bi ju priganjal, temveč je skupaj z ženo tisti, ki svoje tri sinove, poleg Manola in Santiaga še najmlajšega, osemletnega Iniga, vzgaja tudi v športu k samostojnosti.

»Oče nama sestavi programe za trening, po navadi pa se potem voziva kar sama,« razlaga starejši izmed obeh Wrolichovih kolesarjev Manolo. Oče Paco je namreč prepričan, da se otrok s primerno vzgojo nauči sam znajti v prometu. »Če se skupaj kam peljemo, se vozim zadaj, ker se morajo otroci sami naučiti odločiti. Zato tudi nočem dodatno poudarjati nevarnosti, ki pri kolesarjenju vsekakor so, temveč z ženo želiva krepiti samozavest, da se v kritičnih trenutkih pravilno odločijo. To pa je mogoče samo, če si pridobijo izkušnje.« Pri tem se seveda čim bolj izogibajo glavnim prometnicam in izberejo kolesarske steze.

Za kolesarjenje sta se Manolo in Santiago, člana celovškega kolesarskega kluba RC KAC, odločila zaradi očetovega zgleda. Aktivna sta tudi v hokeju, z moštvom KAC sta oba v svojih kategorijah že postala avstrijska prvaka. Manolo poleg tega igra kitaro, Santiago pa klavir in obenem še v lutkovni skupini Mladi Celovčani. Oba z odličnim uspehom hodita v Montessori šolo v celovških Kazazah (Harbach), ki je dvojezična, nemško-angleška. »Oba že tako dobro govorita angleško, kakor bi sam rad govoril,« pravi oče Paco Wrolich. Dodaten pouk slovenščine bratoma daje upokojena ravnateljica Mohorjeve ljudske šole Marica Hartmann, v višji stopnji pa bosta šla na Slovensko gimnazijo. Športno aktiven je tudi njun mlajši brat Inigo, prav tako lutkar pri Mladih Celovčanih, ki pa za šport »ni tako navdušen kakor druga dva, čeprav zmaga, kjerkoli štarta in je koroški prvak v kros teku,« pojasnjuje oče.

Na vprašanje, kaj je njun naslednji športni cilj, Manolo odgovori, da bi rad postal avstrijski prvak v kolesarjenju, mlajši Santiago pa izstreli kakor iz pištole: »Jaz tudi!« Če bi šel po očetovih stopinjah po poti poklicnega kolesarja? Manolo pravi, da »ne bi rekel ne,« Santiago pa kratko malo odvrne, da še ne ve.

Oče Paco Wrolich, danes koordinator za kolesarstvo pri Koroški turistični zvezi, vsekakor zatrjuje, da vsem staršem odločno priporoča šport pri naraščaju, seveda tudi zaradi lastnih izkušenj: »Če bi bil danes še enkrat mlad, bi se odločil enako. Šport mi je dal osnove za življenje samo, ne samo kar se tiče uspeha in denarja, temveč tudi glede načina življenja – da se se znaš vključiti v ekipo in se v njej uveljaviti. Šport je čudovit tudi zato, ker otrokom omogoča kakovostno preživljanje prostega časa brez televizije in pametnih telefonov. Vse to pa olajša komunikacijo in družinsko življenje.«