Monika Wieser-Zeichen, predsednik KKZ Janko Krištof, predsednik SPD Drabosnjak Ernst Dragaschnig z nagrajenci literarnega natečaja Luise Ruhdorfer, Stefanom Feinigom in Rezko Kanzian Foto: Gotthardt (2)

Celovec Ali je sploh hodil v šolo in kje se je naučil brati in pisati, danes ni več znano. A njegova dela in njegovo ime so ostala znana do danes – pred 250 leti se je 6. maja na Kostanjah nad Vrbskim jezerom rodil Andrej Šuster-Drabosnjak (1768-1825), bukovnik, prevajalec, šaljivec in, ker je ukvarjanje z literanim ustvarjanjem očitno bilo bolj mikavno in obenem terjalo čas in energijo, tudi propadli kmet. A slednje niti ni tako bistveno, ostala so namreč njegova dela, kakor so Pasijon, Pastirska igra ali Igra o izgubljenem sinu. Za njim je ostala domača koroška slovenska literarna dediščina.

Slovensko prosvetno društvo Drabosnjak s Kostanj, Krščanska kulturna zveza, Slovenski narodpisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca ter Inštitut za slavistiko Univerze Alpe Adria v Celovcu in Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU iz Ljubljane so 29. novembra pripravili v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu spominsko slovesnost za »eniga porednega paura u Koratane,« kakor se je Drabosnjak sam opisal. Sicer ni bil edini bukovnik v tistem času na Koroškem, torej pisec preprostega kmečkega ali obrtniškega stanu, ki je literarno ustvarjal. Teh je bilo zlasti v gornjem Rožu kar nekaj, zaradi česar je Rož, predvsem zaradi slovstvene tradicije, ki je izvirala še iz časa protestantske reformacije, veljal za »slovenske Atene,« kakor je dejala slovenistka Herta Maurer-Lausegger, nedvomno najboljša poznavalka Drabosnjakovega dela. Vendar se je do danes ohranilo več njegovih del, ki jih je tudi sam popisal in je avtorstvo tako znano. Njegova dela so nastala v večji ali manjši odvisnosti od slovenskih ali nemških predlog, bil je »povezava med koroško pisno tradicijo pred njim in tradicijo širšega slovenskega prostora,« obenem pa tudi »vezni člen med slovensko in nemško kulturo,« je razložila Maurer-Lausegger.

Kot strokovnjak za staro slovensko slovstvo je Matija Ogrin z ZRS SAZU ocenil, da je Drabosnjak »izvrsten predstavnik ljudskega baroka.« Na Znanstveno-raziskovalnem centru Slovenske akademiji znanosti in umetnosti pripravlja kritično izdajo Drabosnjakovih del v seriji starejših slovenskih besedil. »Ko bo vse to opravljeno, bo Drabosnjakov pasijon stoodstotno postavljen ob bok Škofjeloškemu pasijonu,« osrednjemu delu slovenske baročne dramatike, je prepričan Ogrin.

Na slavnostni prireditvi, ki jo je pevsko obogatil rožeški moški zbor Svrž in ki jo je z recitalom Drabosnjakovih rajmov popestril Aleks Schuster, so podelili tudi nagrade literarnega natečaja SPD Drabosnjak z naslovom Andrej Šuster Drabosnjak danes. Na prvo mesto je žirija uvrstila Rezko Kanzian, na drugo Stefana Feiniga, na tretje pa Luise Ruhdorfer. – BW

Leave a Reply

  Subscribe  
Notify of