Sele Pa se je zgodilo, da se je selska gledališka skupina poleti začela pripravljati na tradicionalno odrsko predstavo na štefanovo, a z besedilom, ki se jim je zdelo primerno, za dva igralca kratko malo ne bi bilo vloge. Izvisela bi, kakor se temu pogovorno reče. In tedaj je Martin Dovjak, dolgoletni, lahko bi skorajdo rekli že večni član selskih gledališčnikov, saj redno nastopa že od leta 1984, ponudil prikladno rešitev: sam bi napisal komedijo. V treh dneh je zamisel, ki jo je sicer že nekaj časa nosil s seboj, prelil na papir oziroma na računalniški zaslon, in rodila se je Ljubezen v omari. Premierno in krstno jo bodo uprizorili na že omenjeno štefanovo, 26. decembra letos, ob 15. uri v farnem domu v Selah.

Ljubezen v omari ni prvo dramsko besedilo 48-letnega Selana, ki si kruh služi kot učitelj verouka na višji tehnični šoli (HTL) v Borovljah. V predalu ima še nekaj drugih besedil, eksperimentalna pa tudi kakšno monodramo, leta 2010 pa je gledališka skupina Katoliškega prosvetnega društva Planina Sele pod režijo Francija Končana že uprizorila njegovo dramo Obisk. Toda tokrat gre za njegovo prvo komedijo. »Komedijo je težje pisati,« ugotavlja Dovjak. »Zaradi obilice povezav in pripetljajev je treba dramaturško zelo paziti, da prideš do viška in razpleta. Najtežji je konec.« Za Ljubezen v omari je sklepno dogajanje spremenil kar petkrat, dokler ni bil tudi sam o njem prepričan. Sicer pa se je upal komedije lotiti tudi zaradi prepričanja, da bo režiser Niko Kranjc iz besedila, »četudi bi bilo še tako zanič, naredil odlično komedijo,« z nasmeškom dodaja.

Pri gledališkem postavljanja besedila je Dovjak, ki kot avtor tudi sam nastopa v predstavi, moral tudi sicer zaupati režiserju. »Odrska uprizoritev je vedno kombinacija med duhovitostjo avtorja in duhovitostjo režiserja. Nekdo, ki ni sam avtor, lahko v tekstu vedno vidi še kaj drugega in ga nadgradi.«

Predstava Ljubezen v omari kakor glavnina vseh komedij temelji na zamenjavah in zmešnjavah, na – predvsem spodletelih – prizadevanjih za skok čez plot, na nepričakovanih preobratih, na majhnih in velikih skrivnostih ter na kršitvah reda. Zlasti pa je Dovjak skušal, kakor pravi, ujeti dobro ravnovesje med situacijsko in besedno komiko.

Dramsko ustvarjanje pa ni edino kreativno izražanje Martina Dovjaka. Poleg tega, da sta mu v veselje tudi lov in muharjenje, rad tudi slika. Lani je lahko odprl kar štiri razstave. Letos nobene. Zato pa bo na štefanovo na ogled dal svojo prvo komedijo.                    – Bojan Wakounig