Marko Ressmann Archives - www.novice.at

Marko Ressmann si je na izobraževalnem področju nabral veliko izkušenj. Pred dobrima dvema letoma se je vrnil v ljudsko šolo.

Kako vas je pot privedla v ljudsko šolo Domačale?

Marko Ressmann: Šolo vodim tretje leto, pred tem pa sem 16 let delal in poučeval na celovškem Pedagoškem inštitutu oz. na Pedagoški visoki šoli Viktor Frankl, kjer sem bil med drugim odgovoren za (nadaljnje) izobraževanje učiteljev, še prej pa deset let kot učitelj na dvojezičnih ljudskih šolah.

Po dolgoletnem delu ste se vrnili med ljudskošolske učence. Je bil ta prestop težek?

Res je, da sem zdaj veliko med učenci, da imam v okviru zastopstev in obiskov v razredih z otroki veliko stika. Opazil sem, da mi zastopstva v razredih nudijo drugačen pogled na organizacijo in da tako laže odkrijem točke, kjer še lahko kaj optimiramo. Po drugi strani pa še vedno v veliki meri občujem z odraslimi, saj gre pri mojem delu za organizacijo in vodstvo tima ter za stike s starši. Ravno ta mešanica me navdušuje in mi vrača energijo, ki jo vlagam v delo. Pandemija nas je postavila pred nove izzive, ampak tudi to smo nekako rešili, tako da gremo z optimizmom in navdušenjem v novo šolsko leto.

S katerimi izzivi se srečujejo ravnatelji pri vodstvu tima?

Trenutno obiskujem obvezno izobraževanje za šolski management, kjer se tečajniki redno srečujemo in razpravljamo prav o takih vprašanjih. Izkušnje so pokazale, da kolegice in kolegi od šolskega vodstva pričakujejo več kot le spremstvo in podporo pri delu. Pričakujejo predvsem »vodenje« šole, torej jasen profil z jasnimi cilji, vizijo, v katero smer naj se šola razvija. Ministrstvo je sprožilo iniciativo za kvaliteto v šoli. Sam mislim, da je lepo, če imamo skupen cilj in če vsak v timu lahko doprinese tisto, kar zmore. Pomembno se mi zdi dobro delovno vzdušje, saj so učiteljice v času pandemije izkusile precej dodatnih obremenitev in dvomov. V takšnih situacijah jim je treba nuditi varnost in podporo.

Sam mislim, da je lepo, če imamo skupen cilj in če vsak v timu lahko doprinese tisto, kar zmore.Marko Ressmann

Kako pa poteka delo s starši?

Starši so pomemben del šole, žal pa zaradi koronskih ukrepov v preteklih mesecih nisem imel kaj dosti fizičnih stikov z njimi, saj nismo imeli večjih prireditev, tudi roditeljske sestanke in dneve staršev smo opravili preko spleta. Starši so v stiku z učitelji, z vodstvom šole pa nekoliko manj. Zelo pomembno pa je, da so starši dobro obveščeni, zato uporabljamo različne digitalne kanale, ki so nam na voljo. Čim bolje so starši obveščeni, tem manj je nesporazumov, tako da lahko rečem, da na naši šoli delo s starši ni težavno in da imamo združenje staršev, ki nas dobro podpira.

Temelji dobro vzdušje in zaupanje tudi na dejstvu, da je vaša ljudska šola na podeželju, kjer se ljudje med sabo še poznajo?

Naša dvojezična šola je za podeželsko šolo kar velika. Imamo pribl. 120 otrok, starši se res pogosto še poznajo, opažamo pa, da je v naši okolici vse več novega prebivalstva, saj smo v bližini Beljaka, ki nudi veliko gospodarskih in zaposlitvenih možnosti in nudi dobro infrastrukturo. Priseljujejo se torej nove družine, ki pogosto potrebujejo popoldansko varstvo, tako da imamo letos že tri popoldanske skupine, kjer učenke in učence oskrbujemo v smislu celodnevne šole. V ta namen smo v šoli morali pripraviti nove prostore, saj pričakujemo, da se bo ta trend razvijal še naprej.

V medijih smo slišali, da je zdaj več staršev, ki se odločajo za pouk doma. Kakšne so vaše izkušnje?

Tudi mi imamo družine, ki so se odločile za t.i. hišni pouk. To so posledice pandemije oz. aktualne situacije.

Kako pa je na šoli s slovenščino?

Smo na robu dvojezičnega ozemlja, tako da med učenci praktično nimamo rojenih govorcev.

Žal v okolici ni popoldanskih interesnih dejavnosti, ki bi se odvijale v slovenščini. Tudi predšolske jezikovne izobrazbe v slovenščini ni, tako da z vsemi prijavljenimi učenci začnemo popolnoma na začetku in jih jezikovno skušamo pripeljati čim dlje. Letos imamo pribl. 45 % prijavljenih otrok, ki obiskujejo dvojezične razrede brez timskega učitelja. Otroci se slovenščino z veseljem učijo. Šolska poročila, spletna stran in druga obvestila so pri nas konsekventno dvojezična, kar naša okolica zelo pozitivno sprejema.

Kako pa se pripravljate na novo šolsko leto v pandemiji?

Seveda sledimo določilom ministrstva. V okviru šolske avtonomije pa smo izdelali še koncept varnosti, saj nam šola in okolica omogočata veliko gibanja na prostem, tako da nameravamo pouk športa oz. telovadbe pretežno imeti kar na prostem. Kmalu bomo organizirali večere staršev, tako da se že na začetku dobro spoznamo, ostajamo pa fleksibilni in se zavedamo, da se bo treba tudi letos prilagajati.

Kaj na šoli načrtujete za prihodnost?

Za prihodnost načrtujemo prenovo in dogradnjo šole, sicer pa smo na zelo lepi legi in imamo velik vrt za pouk in gibanje na prostem. Kar se tiče ponudbe, želimo naša težišča še poglobiti, tako npr. gibanje in šport in digitalizacijo šole. Imamo precej digitalnih tablic, ki so na voljo otrokom. Razvili smo hitrejšo in bolj učinkovito komunikacijo s starši in to želimo razvijati še naprej.