Celovec V sredo, 17. oktobra, so se dijaki 5. razreda Slovenske gimnazije prvič zbrali na Heuplatzu. Tam so potem naslednje tri dni ne glede na vremenske pogoje – dež, meglo, nizke temperature – srčno ponujali kruh, pecivo in vaflje. Odločili so se, da se bodo tudi oni pridružili mnogim mladim po Avstriji in preizkusili svoje sposobnosti v okviru projekta 72 ur brez kompromisa.
Dijaki in njihov mentor Hanzej Rosenzopf so bili postavljeni pred zahteven iziv: Izbrati si projekt, ki ga bo mogoče realizirati v tako kratkem času, hkrati pa, da bi sami in širša skupnost kar največ odnesli od njega. In menim, da jim je s projektom (Non) habemus panem to tudi odlično uspelo. Projekt so si zamislili nekako takole: S prodajo kruha so želeli ljudi ozavestiti o hudi problematiki današnjega časa. Mi imamo veliko hrane, ki jo žal vse prevečkrat tudi zavržemo, po drugi strani pa je po svetu in tudi pri nas še vedno ogromno ljudi, ki živijo v hudem pomanjkanju. Dijaki so na zbirno točko prinesli kruh – nekaj domačega, nekaj pa so ga jim prijazno odstopile trgovine in pekarne, katerega bi te drugače zavrgle. Ta kruh, peciva in vaflje (le-te so pekli sami) so potem za prostovoljne prispevke ponujali mimoidočim. Izkupiček od izbranega denarja je šel pol za društvo Iniciativ Angola, pol pa Caritasu.
Preko projekta je veliko ljudi in dijakov prišlo do spoznanja, kako veliko količino še vedno čisto užitne in okusne hrane dnevno zavržemo. Prav tako so se dijaki tudi naučili, da lahko z zagnanostjo, vztrajnostjo in skupinskim delom organizirajo in realizirajo odličen projekt.