Celovec Generacijska zamenjava na vrhu Zveze slovenskih organizacij je stekla brezhibno. Nad sto delegatov in odlična vrsta častnih gostov z ministrom Petrom Jožefom Česnikom in deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem na čelu je prisostvovala občnemu zboru organizacije v tehnološkem parku Lakeside v Celovcu, kjer je bil z zajetno večino 88 od 103 glasov izvoljen novi predsednik Manuel Jug ter je bila v strnjeni obliki še enkrat ponazorjena 27-letna vihrava politična pot odhajajočega predsednika Marjana Sturma na krmilu ZSO. Vse od leta 1992 naprej je bil Sturm predsednik te osrednje organizacije koroških Slovencev in na sobotnem občnem zboru za predsednika ni več kandidiral. 

Poleg že imenovanih dveh odličnih gostov so se dogodka med drugimi udeležili tudi generalni konzul RS v Celovcu Milan Predan, predsednika krovnih organizacij tržaških Slovencev SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Walter Bandelj, predsednica slovenskega PEN Ifigenija Simonoviç, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Janez Stergar s soprogo, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik in – prvič v zgodovini ZSO – predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev in visoki predstavnik v BiH Valentin Inzko, ter vrsta drugih.   

Poročila in prispevki

Za vodjo občnega zbora je bil izvoljen predsednik SPZ pravnik Avgust Brumnik, predsednik Marjan Sturm pa je navzočim izrekel dobrodošlico. Pozdravne misli sta nato podala ter Sturmu čestitala za opravljeno delo minister Česnik in deželni glavar Kaiser. Sledilo je predsedniško poročilo in razprava o njem.  Kritična razmišljanja so prispevali Andrej Mohar, Valentin Sima in Mirko Messner. Filip Ogris Martič je zatem predlagal razrešnico staremu odboru in predstavljeni so bili kandidati za novo vodstvo. Medtem ko so potekale tajne volitve so spregovorili Rudi 

Pavšič, Walter Bandelj, Janez Stergar, Valentin Inzko in Bernard Sadovnik. Rezultate volitev, kjer so z veliko bili izvoljeni vsi trije odbori in novi predsednik, je prebral Willi Ošina.

Iz predsedniškega poročila

Marjan Sturm je orisal svojo 26-letno politično pot z ZSO, kjer si je prizadeval proti nacionalizmu in za večkulturnost. Izpostavil je svoje prepričanje, da politika »vse ali nič« le škoduje in je le z dialogom mogoče doseči uspehe za slovensko manjšino na Koroškem v prizadevanjih za pravice in ohranitev jezika. Spregovoril je o uspehih in razočaranjih, o dialogu s predsednikom KHD  Josefom Feldnerjem, o poti, ki sta jo šla z Bernardom Sadovnikom, ter je mdr. pozval znotraj manjšine h konkordančni demokraciji namesto konkurenčne. Omenil je vlogi, ki sta jo odigrali Avstrija in Slovenija skozi čas, in obžaloval, da je slovensko zadružništvo propadlo in je danes v lasti Raiffeisnovega sistema. Ta propad da ni povezan s kako nemškonacionalno zaroto, temveč z last-nimi subjektivnimi napakami in t. i. Hypo-sindromom. Za to da nosijo funkcionarji te in še kake zelo pomembne gospodarske institucije vso odgovornost.

Svoj bilančni sprehod skozi minulo četrtstoletje je Sturm takole sklenil: »Naj mi je dovoljeno, da se ob koncu zahvalim vsem odbornikom in odbornicam, ki so v teh 26 letih mojega predsedovanja sodelovali z menoj, še posebej se zahvaljujem dvema sodelavkama, Milki Kokotovi in Urški Brumnik, ki sta imeli vedno budno oko nad financami in gledali, da so le-te ostale v obvladljivih okvirih, tako, da smo danes v stanju, da predajamo organizacijo brez dolga in z lastnimi prostori. Seveda včasih nisem bil enostaven in preveč koleričen, za kar se opravičujem.

Rad bi se na tem mestu pa tudi zahvalil mojim nemškogovorečim sodeželanom, ki so z empatijo spremljali proces dialoga, ga podpirali in mi dali veliko podpore in moči in tudi sami ustvarjali pozitivno sožitje v deželi. Samo v sodelovanju vseh ljudi v deželi je perspektiva za nas vse ….   

Leave a Reply

  Subscribe  
Notify of