Maja Hanuna: Srčno popuščanje je bolezen, pri kateri oslabljeno srce ne zmore črpati zadosti krvi in posledično organi ne prejmejo zadosti kisika ter hranilnih snovi. Vzrokov za srčno popuščanje je veliko. Med najpogostejše spadajo obolenja same srčne mišice (npr. po prebolelem vnetju srčne mišice ali zaradi genetske okvare), ishemična srčna bolezen (zoženje ali zamašitev srčnih žil, kar privede do oslabljene prekrvavitve srca), prirojene srčne napake in dolgoletne okvare srčnih zaklopk.

Presaditev srca je najvišja oblika zdravljenja končnega srčnega popuščanja, ki pride v poštev šele, ko so vse druge možnosti izčrpane. Poseg pa je možen le pri bolnikih, ki imajo še ohranjeno funkcijo preostalih organov (npr. ledvice, jetra in pljuča) in zadostno fizično moč. Oboje je ključno, da bolnik dobro prestane zahtevno operacijo in okrevanje po njej. Pacienti ne smejo trpeti za rakastim obolenjem ali kronično okužbo. Predvsem pa je potrebno zanesljivo sodelovanje pacienta pri zdravljenju, saj so tudi po transplantaciji po­trebni redni kontrolni pregledi in doživljenjsko jemanje zdravil. 

Načeloma je transplantacija srca izvedljiva v vseh starostnih skupinah. Vendar pa se zaradi omejene razpoložljivosti darovalnih organov, pogostih pridruženih bolezni in manjše fizične rezerve starejših bolnikov izvaja le do 65. leta starosti. Omenjeni dejavniki namreč povečujejo tveganje za zaplete, omejujejo okrevanje in tako negativno vplivajo na preživetje ter kvaliteto življenja po transplantaciji.

Po vsem svetu se letno izvede približno 7.000–9.000 transplantacij srca. Kljub temu je težava v tem, da je na voljo premalo darovalnih organov glede na potrebe. V Nemčiji je trenutno na seznamu čakajočih okoli 1000 bolnikov, dejanskih transplantacij pa se opravi le 350 na leto, kar je predvsem posledica pomanjkanja darovalcev. V Avstriji se letno opravi približno 60 presaditev srca. 

Načeloma lahko vsak posameznik postane darovalec organov. Pred sprejemom v postopek darovanja pa se opravijo natančne preiskave za oceno zdravstvenega stanja darovalca in dejanske kvalitete organa. Na evropski ravni še ni vzpostavljenih enotnih kriterijev za darovanje organov, saj se zakonodaja o darovanju organov ureja na državni ravni. Posledično se zakoni med državami razlikujejo. V Nemčiji je za posmrtno darovanje organov potrebna izrecna privolitev darovalca v času življenja, medtem ko v Avstriji velja ravno nasprotno. Predpostavlja se, da želi oseba po smrti darovati organe, če tega med življenjem izrecno ni zavrnila. Pred sprejemom potencialnega darovalca je obvezna potrditev smrti. V večini držav velja definicija možganske smrti, v zadnjih letih pa vedno več držav upošteva tudi cirkulatorno smrt (npr. po zastoju srca). Ob smrti potencialnega darovalca je treba obvestiti svojce in jih vključiti. Darovanje organov poteka povsem anonimno. Menim, da je biti darovalec organov izjemno pomembno. Na to gledam kot na zadnje nesebično dejanje in s tem prejemniku podaljšamo čas z njegovimi/njenimi najbližjimi. Je pa izjemno težka odločitev in vsak ima pravico do svojih prepričanj.

Presaditev srca je kompleksen postopek, ki se izvaja le v specializiranih centrih. Sprva je potreben primeren darovalec za določenega prejemnika. Ključno pa je dobro delujoče in zdravo darovalno srce. Darovalec in prejemnik morata imeti skladno krvno skupino in biti približno iste velikosti, dovoljeno je približno 15-% odstopanje. Transplantacija med spoloma je možna. Izključitveni kriteriji pa so med drugimi določene vrste rakastih obolenj ali hude okužbe darovalca. Pomemben faktor je tudi oddaljenost med darovalcem in prejemnikom. Presaditev srca se mora praviloma odviti v štirih urah od trenutka, ko se srce odvzame, do prvega srčnega utripa v prejemniku (pri drugih organih je lahko čas tudi daljši). Daljši transport bi privedel do zakasnele funkcionalnosti ali celo končne okvare darovanega srca. Zato darovanja potekajo večinoma znotraj posamezne države ali med sosednjima državama. 

Sam kirurški poseg traja približno 4–5 ur, neposredno sledi obravnava na oddelku za intenzivno medicino. Po prestalem zgodnjem pooperativnem obdobju je na prvem mestu telesna rehabilitacija in vrnitev v vsakdanje življenje.

V povprečju za 12 let. Bolniki, ki se dobro odzivajo na zdravila in nimajo zapletov, pa lahko kvalitetno živijo tudi več deset­letij. Seveda pa je pomemben tudi zdrav življenjski slog.

Namen presaditve srca je, da pacientom omogočimo skoraj normalno življenje z dobro kvaliteto življenja. Tudi vrnitev v poklicno življenje je povsem realistična. Kljub temu pa je tudi po transplantaciji potrebna trajna terapija. Nujno je namreč jemanje zdravil za zaviranje imunskega odziva. Telo drugače zazna in zavrne tuje srce, kar privede do hude srčne okvare. Oslabljen imunski sistem pa pomeni povečano tveganje za infekcije v zgodnjem potransplantacijskem obdobju in povečano tveganje za rakasta obolenja. Vendar so stranski učinki zdravil vseeno manjši kot njihova korist. V praktičnem vsakdanjiku to pomeni, da se priporoča zdrav in aktiven življenjski slog, preprečevanje okužb (npr. uživanje primerno pripravljene hrane in izogibanje ljudem z aktivnimi okužbami) ter redni zdravstveni pregledi.  

Pacienti so po uspešnem okrevanju od samega posega in pridobitvi telesne moči lahko ponovno normalno zmogljivi. Obstajajo celo primeri, ko so pacienti s presajenim srcem tekli maraton. V spominu mi je ostal pacient, ki zaradi oslabele srčne funkcije ni mogel prehoditi deset korakov, en teden po transplantaciji pa je peš prehodil pet nadstropij. Dejstvo pa je, da je fizična zmogljivost povsem odvisna od aktivnosti posameznika. Poleg tega presajeno srce ni povezano z živčnim sistemom in tako ob naporu potrebuje nekaj časa, da se »zažene«.

V skladu z avstrijsko zakonodajo je po smrti posameznika dovoljen odvzem organov ali delov organov, razen če je ta za časa življenja takemu odvzemu izrecno nasprotoval. Najzanesljivejši način za izražanje nasprotovanja je vpis v avstrijski register nasprotovanja (Widerspruchregister). V register je mogoče vpisati tudi mladoletne otroke. Konec leta je v avstrijski register nasprotovanja bilo vpisanih 66.192 ljudi. 

V letu 2024 je bilo v Avstriji opravljenih 637 transplantacij organov, kar je nekoliko manj kot leto prej (2023: 648). Od tega je bilo 579 transplantacij izvedenih z organi umrlih darovalcev, medtem ko je 58 presajenih organov izviralo od živih darovalcev. Najpogosteje transplantirani organ je bila ledvica (319 primerov). 

Trenutno se v Avstriji presajajo ledvica, jetra, pljuča (presaditev enega ali obeh pljučnih kril), trebušna slinavka, srce, črevo in okončine. Organe je mogoče presaditi tudi v kombinaciji (npr. srce–pljuča, ledvica–trebušna slinavka).