V teh dneh zvezna vlada preučuje zakonsko podlago za uvedbo obveznosti cepljenja proti novemu koronavirusu. Ta naj bi po napovedih v veljavo stopila v začetku februarja prihodnjega leta. Kaj o obveznosti cepljenja in ravnanju zvezne vlade v pandemiji mislijo naše naročnice in naročniki?


Lojze Wieser
67 let, Celovec

Kako gledate na obveznost cepljenja, ki naj bi v Avstriji veljala od začetka februarja?

Treba je presoditi tako prednosti kot tudi slabosti take obveznosti. Kaže, da so prednosti cepljenja v času pandemije večje od negativnih vplivov, ki se jih nekateri zase bojijo. Pandemijo je treba čimprej ustaviti, v luči tega obvezno cepljenje pozdravljam.

Ste imeli pred cepljenjem kakšne pomisleke? Kakšne?

Pandemija nam je nazorno pokazala, da je zdravstveni sistem v celoti zgrajen na farmacevtski diagnostiki. Ta premalo upošteva izkušnje, ki jih je človeštvo na področju varovanja in ohranjanja zdravja napravilo do pred sto leti, tudi s prehrano. Te segajo od znanj in praks kitajske, inuitske in indijske tradicionalne medicine do evropskega tradiconalnega zdravilstva. Vse te izkušnje so človeštvu v preteklosti prinesle zdravje. V sistemu, v katerem danes živimo, farmacevtski lobiji skušajo vsa ta prepoceni naravna sredstva izriniti in se skoncentrirati na donosne produkte, ki nekatere posameznike naredijo bogate. Potrebna je povezave novih znanstvenih odkrtij in znanja človeštva iz preteklosti. Gre za izkušnje sistemskega pristopa k človekovemu zdravju, ki je bistven. Kljub vsemu naštetemu pa po mojem prednosti cepljenja odtehtajo morebitne negativne posledice.

Ali je po vašem zvezna vlada naredila vse, kar je v njeni moči, da prebivalstvo prepriča o potrebnosti in smiselnosti cepljenja proti novemu koronavirusu?

Ne, zvezna vlada tega ni naredila, ker je najkasneje po odstopu zdrav­stvenega ministra Anschoberja, ki je med pandemijo poskušal zastopati celoto človeških interesov, začela na račun pandemije kovati politični drobiž. Ta turkizna ljudska stranka je pandemijo uporabila samo za to, da sebe čim bolj profilira in promovira. V dobro jim lahko štejemo, da nihče v naši generacij ni bil prisiljen, premagati katerokoli pandemijo in iz tega vzornega kota se da opravičiti ta in ona napačna poteza.

Je v vaših očeh pandemija zadosten razlog za omejitev svoboščin? Zakaj da oziroma zakaj ne?

Problem je na popolnoma drugem nivoju. Doslej je vsak samo egoistično gledal na svoj kotiček pri reševanju pandemije. Ta je na dan prinesla dejstvo, da je ni mogoče rešiti v nacionalnih merah, temveč je zanjo potreben globalni, ves svet zaobsegajoči odziv. Dokler boš imel v Južni Afriki samo šest odstotkov cepljenih, pri nas pa 60, 70, ali tudi 80 odstotkov, pandemije ne bo konec. Gre za načelno vprašanje solidarnega pristopa: ali smo zmožni vsakemu človeku na svetu, ne glede na to, ali je reven ali bogat, zagotoviti, da ostane čimbolj zdrav. Čim bolj bodo v kampanje cepljenja vključeni Afrika, Južna Amerika in Azija in bo strategija Združenih narodov usmerjena v istočasno cepljenje po vsem svetu, tem bolj uspešni bomo v boju proti pandemiji. Dokler pa si bogate države zase zagotovijo trikrat in petkrat več cepiva, kot ga potrebujejo zase in ga zase tudi zadržijo, ne da bi pomagale revnim, pa še dolga leta ne bomo prišli na zeleno vejo. Če pa se vrnem k vašemu vprašanju, svoboda ni v tem, da lahko vsak naredi, kar hoče, ampak v tem, da zagotoviš čim več solidarnega pristopa. In če s svojimi dejanji in izbirami ogrožaš kolektiv neke dežele, je treba tudi s prisilnimi metodami zagotoviti precepljenost.

Demokracija zame pomeni iskati rešitve, ki so v  solidarnem interesu skupnosti. Družbena ureditev zagotavlja individualnost, dokler ta individuum ne prisili celotno družbo v napačno pojmovanje in ji škodi, kot smo temu bili že dostikrat priča – navedem samo izseljevanje, industrijsko morilstvo v fašizmu itd. Temu se upreti je bila naloga vsakega posameznika. Svoboda je uvid v nujnost in vsak napredek v kulturi je korak za svobodo – in za posameznika. Zato velja tudi Evropa za rojstni kraj demokracije, ki se je v zadnjih destletjih vlila v ustavo in v človekove pravice.

Lojze Wieser

Zdravko Haderlap
57 let, Lepena

Kako gledate na obveznost cepljenja, ki naj bi v Avstriji veljala od začetka februarja?

Najprej je treba dognati, ali je obveznost cepljenja zakonsko sploh možna. Pri obveznosti cepljenja gre po mojem samo za strategijo, ki naj pripomore k temu, da ljudje sledijo ukrepom in se jih cepi. Pa tudi, da se že cepljeni še naprej cepijo, za kar bo poskrbela grožnja mutante virusa, imenovane omikron. Sploh mislim, da je obveznost cepljenja mogoče uvesti le v primeru izrednih razmer ali razglasitve katastrofe.  

Kakšne pomisleke do cepljenja imate?

Sam nisem cepljen, a cepljenje podpiram. Mami sem recimo dejal, naj se gre cepit, čim je bilo to v Železni Kapli mogoče. Zavedam se potrebe in nujnosti cepljenja, a ne za vse ljudi. Če bi se ljudje malo drugače obnašali, kar se tiče kontaktov in javnega življenja in bi bila komunikacija stvarna in fer, ne bi imeli panike, hektike in histerije, kakršno imamo zdaj. Najbrž bi bilo tudi obolelih na oddelkih za intenzivno nego manj. Sam sem koronavirus že prebolel in nisem prepričan, ali obstoječa cepiva delujejo proti tej omikron varianti. Cepljenje je rešitev za bolehne, kronično bolne in za ljudi s slabim imunskim sistemom. 

Ali je po vašem zvezna vlada naredila vse, kar je v njeni moči, da prebivalstvo prepriča o potrebnosti in smiselnosti cepljenja proti novemu koronavirusu?

Še zdaleč ne, ona je to vprašanje spolitizirala, zdaj pa ni več poti nazaj.

Je v vaših očeh pandemija zadosten razlog za omejitev svoboščin? Zakaj da oziroma zakaj ne?

Zame je najpomembnejša komunikacija. In kar se komunicira v Avstriji, je v zadnjih mesecih pripeljalo do še večje razdvojenosti v družbi. Politični pogledi gredo v tem primeru na račun zdravja. To vprašanje zame prihaja prepozno, o tem bi se morali pogovarjati že na začetku pandemije. Zdaj vlada ukrepa in izigrava skupine med seboj. V mojih očeh je najhujši greh politizacija tega, kar je v osnovi zdravstveni problem. Če je pandemija in katastrofalna situacija, kakor jo imamo trenutno v Avstriji, je jasno, da ukrepi morajo biti, ljudje se morajo cepiti. A to je mogoče ogranizirati tudi stvarno, strokovno kompetentno in transparentno, kar se od vsega začetka ni delalo, zato pa so zdaj tudi ti protesti proti ukrepom v Avstriji.


Katja Kogler
28 let, Komelj

Kako gledate na obveznost cepljenja, ki naj bi v Avstriji veljala od začetka februarja?

Medicinski stroki in znanstvenim dognanjem zaupam bolj kot pa politiki, ki je v pandemiji naredila veliko napak. Pri tem mislim predvsem na nesoglasja znotraj koalicije, pa tudi dajanje prednosti političnim odločitvam pred strokovnimi. Te napake so pravzaprav veter v krila nasprotnikom cepljenja, sama pa uvedbo obveznega cepljenja podpiram.

Ste imeli pred cepljenjem kakšne pomisleke? Kakšne?

Nisem imela pomislekov o cepljenju.

Ali je po vašem zvezna vlada naredila vse, kar je v njeni moči, da prebivalstvo prepriča o potrebnosti in smiselnosti cepljenja proti novemu koronavirusu?

Zvezna vlada je pretiravala z reklamiranjem same sebe, pa tudi s povsem nerealnimi ocenami o koncu pandemije. Že od začetka dostopnosti bi morala vlada cepiva zagotoviti domačim zdravnikom in kampanjo cepljenja organizirati preko njih, ki jim ljudje najbolj zaupajo.

Je v vaših očeh pandemija zadosten razlog za omejitev svoboščin? Zakaj da oziroma zakaj ne?

Vsak mora sam paziti, kaj dela, da se ne izpostavlja po nepotrebnem in upošteva zaščitne ukrepe, kot so uporaba maske, testiranje in pranje rok.