Ekstremna vročina ogroža zdravje in vodi do utopitev

Marjan Jelen: Največ naših pacientov je iz kardiokirurgije, starih med petdeset in osemdeset let. Imamo pa tudi paciente iz intenzivnega oddelka ali urgentnega bloka.

Porast nesreč opazimo predvsem, ko se začne sezona motoristov, pa tudi poleti med turistično sezono, ko je na Koroškem več ljudi kot sicer čez leto. V zadnjih letih narašča tudi število nesreč z gorskimi kolesi.

Pri zdravem človeku ob upoštevanju preventive kot je neizpostavljanje soncu in dovolj hidracije načeloma ni bojazni. Do vročinskega udara pride, če se organizem pregreje in posledično odpove krvni pretok, ker se žile razširijo in je premalo volumna. V tem primeru je človeka potrebno takoj spraviti v senco in hladiti, a ne z ledenomrzlo vodo. Pri ljudeh s povišanim krvnim tlakom, srčno-žilnimi obolenji in diabetesom pa vročina poviša tveganje na primer za kap ali odpoved srca.

Poskrbite za dovolj hidracije in zaščito pred soncem. Bodite previdni pri uživanju alkohola, ker povzroči razširitev žil in človek posledično lahko podceni vročino. Alkohol tudi izsuši in lahko vodi v dehidracijo. Ne plavajte v najhujši vročini in pri visokih temperaturah tudi ne opravljajte večjih telesnih naporov. Vse delajte po zdravi pameti.

V Avstriji letno utone približno 42 ljudi, od tega približno pet na Koroškem. Največ utopljencev je odraslih moških. Glavni vzroki so slabe plavalne sposobnosti, po statistikah naj bi bila kar ena četrtina odraslih slabih plavalcev. Drugi vzroki za utopitev so pogosto tudi zdravstveni problemi, na primer srčna kap ali epileptični napad. Okoliščine, kot so zelo mrzla voda, prav tako lahko pripomorejo k temu, saj povzročijo krčenje žil in posledično večji upor srca, kar lahko privede do pešanja v primeru srčnih ali žilnih obolenj. Pa tudi uživanje alkohola in mamil je nevarno, saj ljudje pod vplivom substanc kaj hitro precenijo svoje plavalne zmožnosti ali tvegajo skok v vodo, ki se lahko konča s hudimi poškodbami ali celo smrtjo.

Če nekdo med plavanjem nenadoma ni več odziven, se drži bolj pokonci, se ne premakne naprej, ima vijoličaste ustnice, se trese, začne kriliti in brcati ter hlastati za zrakom, so to jasni znaki utapljanja. Oseba v tej situaciji ne vpije. Vse to se odvije zelo hitro, od sekunde do minute, preden se znajde pod vodo, zato je treba nemudoma ukrepati. Panične reakcije pospešijo utapljanje. Vendar pa je reševanje odraslega človeka iz vode nevarno, če nisi izurjen reševalec, saj te lahko potegne pod vodo. Dokler je oseba nad gladino, naj se ji vrže rešilni obroč oz. nekaj oprijemljivega, kar ji je v oporo, da se obdrži nad gladino in s čimer se jo da izvleči iz vode. Če pa se oseba že potopi, je nujno potrebno označiti mesto in takoj poiskati pomoč reševalcev, da se jo reši iz vode. Če ne diha, je potrebno predihavanje ali celo kardio-pulmonalno oživljanje. Na kopališčih so na voljo defibrilatorji, vendar pozor! Utopljenca je treba najprej posušiti in tudi tisti, ki oživlja, mora biti suh ob uporabi defibrilatorja, sicer ga strese elektrika.

Ključnih je prvih pet do deset minut; če je oseba pod vodo dlje kot deset minut, to ponavadi vodi v slab izid, najsi s trajnimi poškodbami ali smrtjo, po več kot 25 minutah pod vodo pa je izid usoden. 

Ne plavajte sami, ampak raje z bojami in soplavalci. Otroci morajo biti pod nadzorom in treba jih je naučiti dobro plavati. Pomembno je tudi, da greš v vodo počasi, namesto da skočiš, da ne pride do abruptnega krčenja žil. Večja kot je temperaturna razlika med zrakom in vodo, tem bolj je treba biti previden. Pa tudi uživanje alkohola ali plavanje takoj po obroku se odsvetuje. Priporočljivo je redno plavanje za ohranjanje kondicije.