Večer kratkih filmov na Bilčovski jeseni in pogovor z režiserko Vereno Repar: Zahtevna šola pogleda

21.10.2024 Tomaž Verdev
Filmska ustvarjalka, režiserka Verena Repar. Foto: Doris Himmelbauer

Za konec prireditvenega niza Bilčovska jesen je Štefan Reichmann v društveni sobi Bilke prikazal več kratkih eksperimentalnih filmov, med njimi tudi dva filma Verene Repar, prejemnice pospeševalne nagrade za kulturo dežele Koroške.

V društveni sobi Bilke si je domače občinstvo ogledalo več kratkih filmov, ki jih je izbral vizualni umetnik, fotograf in filmar Štefan Reichmann, tudi sam društvenik SPD Bilka. Šlo je za animirane, eksperimentalne kratke filme, trije med njimi so bili glasbeni videospoti, kot recimo video, ki ga je mlada vizualna umetnica Verena Repar iz Želuč s skupino Bališ posnela za njihovo priredbo Falcove Rock me, Amadeus. Videli pa smo tudi njeno diplomsko delo, 20 minut trajajoči animirani film z naslovom Echoes of Grief, Odmevi žalovanja.  

Verena Repar se projekcije v Bilčovsu ni mogla udeležiti in smo jo po telefonu dosegli na Dunaju. Leta 1994 v Šentvidu ob Glini rojena hči Slovenke in Avstrijca iz Zgornje Avstrije je odraščala v Borovljah in se z 12 leti z družino preselila v Želuče. Absolventka slovenske gimnazije je šolanje nadaljevala na Dunaju, sprva na kolegu Die Graphische, nato pa na fakulteti Die Angewandte. Zaposlena je na ORF, kjer ustvarja multimedijske vsebine za format Topos ORF. Vpogled v njeno ustvarjanje dobite na njeni spletni strani www.verenarepar.com, pa tudi na Instagramu s ključnikom @verizzles.

V Bilčovsu smo videli vaš film Odmevi žalovanja. Za kom žalujete v filmu?

Verena Repar: Ko sem bila stara 13 let, je moj oče izgubil bitko z rakom. Važno mi je bilo, da občinstvo senzibiliziram za teme izgube, umiranja in žalovanja. Zdi se mi namreč, da se v zahodni kulturi povsod izogibamo odkritemu pogovoru o teh temah. Smrt je utišana, zaprta za sterilna vrata, v čemer vidim tabuizirani pristop k univerzalni temi smrtnosti in smrti. Veliko vlogo v filmu igra moj občutek nemoči v akutni fazi žalovanja, s katerim sem ostala bolj ali manj sama.

Kako ste posneli kratki film Odmevi žalovanja? Na projekciji je bilo govora o uporabi umetne inteligence …

Le 40 sekund mojega 20 minutnega animiranega filma je bilo ustvarjenih s pomočjo umetne inteligence. Za teh 40 sekund sem uporabila generator slik Stable Diffusion AI, gre za orodje za stilizacijo mojega lastnega slikovnega materiala, ki sem ga uporabljala kot filter. Vse ostalo sem v dveh letih izdelala in animirala sama. 

Film Echoes of grief (Odmevi žalovanja)

Je na enak način nastal tudi vaš video­spot za Bališe?

Ja, v bistvu gre za podobno tehniko animacije in stiliziranih posnetkov članov skupine, za to stilizacijo sem ponovno uporabila generator slik Stable Diffusion AI. Efektivno sem na tri minute trajajočem videu delala štiri mesece. Proces animacije je časovno zamuden zato, ker za eno sekundo gibanja v filmu potrebuješ vsaj 12 sličic na sekundo, sama sem v svojem diplomskem filmu uporabila 30 sličic na sekundo, tako da to za 20 minut nanese več 36 tisoč slik.

Kaj vam pomeni pospeševalna nagrada za kulturo dežele Koroške?

Predvsem možnost za poglobitev v mojo umetniško kariero.             

Iz rubrike Dogodki preberite tudi