V Selah so zopet postregli z mesno solato, ki ji po domače rečemo »esihflajš«: »Biti dandanes kmet je res trdo«

Meso za ta namen priskrbijo oz. prodajo domači kmetje, ki uporabljajo skupno klavnico v gospodarskem centru v Selah. Nad klavnico, v prvem nadstropju gospodarskega centra, je velika dvorana, kjer so tudi tokrat — kot že vrsto let poprej — postregli z domačim »esihflajšem«. Eden od domačih kmetov, ki je letos daroval svoje meso, je 47-letni selski kmet Michael Roblek. Pred približno 20 leti se je poklicno povsem posvetil kmetijstvu. Najprej se je izučil za mesarja v Borovljah, nato je nekaj let delal v podjetju za proizvodnjo plastike. Kasneje se je ponovno vrnil k mesarskemu poklicu in delal v trgovini Mondo, ki se je sčasoma preimenovala v Penny. Ob vsem tem je doma vedno vodil družinsko kmetijo, ki je z leti rasla. Pred dvema desetletjema je bilo mogoče, da se je kmetijstvu posvetil tudi poklicno. »Biti kmet danes je res težko, saj nimaš rednega dobička. Imaš dobre in slabe mesece. Zelo pazljiv moraš biti, brez pomoči staršev, brata in strica pa vsega tega ne bi zmogel,« je povedal član odbora ISSK Roblek, ki je letos prispeval 10 kg mesa. Pojasnil je, da zakol opravi le, če ima vsaj 80 % mesa že rezerviranega. V to kvoto šteje tudi meso za dvakrat letno organizirano prireditev »esihflajša«. Čeprav je delo kmeta naporno, Michael Roblek kmetovanja nikakor ne želi opustiti, saj mu je zelo pri srcu.