SPD Borovlje vabi 22. februarja na dobrodelno prireditev Brez dna: Obnova kulturnega središča Slovencev v Borovljah

Društvo SPD Borovlje je nedavno obnovilo tla prireditvene dvorane pri Cingelcu na Trati. Z dobrodelno prireditvijo bo društvo poskušalo povrniti stroške obnove talnega fundamenta in parketa, obnovo pa je opravilo podjetje iz Slovenije. 

Hiša Cingelc na Trati je bila do leta 1976 gostilna, obenem so zaprli tudi bančno poslovalnico Posojilnice Glinje in Borovlje, ki je delovala v tej hiši. Leta 1989 je društvo SPD Borovlje na pobudo tedanjega predsednika Melhiorja Verdela kupilo nepremično Cingelc na Trati. »Pred odkupom je večina prireditev SPD Borovlje potekala v Borovljah pri Bundru, kjer je nato nekaj časa delovala Posojilnica in je zdaj igrišče otroškega vrtca,« pojasnjuje Roman Verdel. Že pred odkupom hiše pri Cingelcu je društvo uporabljalo zelo dotrajano  prireditveno dvorano. »Dvorano smo morali do te mere urediti, da je bilo tukaj sploh kaj mogoče narediti. Namestili smo oljne peči, vse je smrdelo po olju. Oder je bil, a je vleklo skozi okna, kulise so bile razbarvane. Kljub temu nam je maja leta 1974 pri Cingelcu uspelo organizirati prvi nastop Ansambla Drava.« 

Generalna obnova hiše se je zgodila pred 35 leti, za delo so tedaj poprijeli danes že pokojni društveniki Anton Čelesnik, Valentin Košutnik, Jože Lukan, Melhior Verdel in še živeči Hanzi Scheinig, Hanzi Oraže, Herman Malle in Franc Wakounig. »Tedaj je bilo še dosti rokodelcev, ki so znali marsikaj narediti, zdaj jih pa ni več,« razliko med nekoč in danes ubesedi Marjan Verdel. Hiša ni imela kurjave, pred obnovo je bilo v njej stranišče na štrbunk, električna napeljava pa nevarna in nezadostna. »Uredili smo centralno kurjavo na plin, električne inštalacije, sanitarije, zamenjali smo okna, dozidali društveno sobo, obnovili stanovanja, prenovili fasado in položili nova tla. Kulise je imel med vojno na skednju skrite puškarski mojster Valentin Orasch, p.d. Jagr iz Kajž, tako da so prestale vojno. Obnovili smo jih s pomočjo restavratorjev iz Slovenije,« se spominja Roman Verdel, ki svoj delovni prispevek k urejanju Cingelca ocenjuje na 5000 ur. Kot trdo­vraten problem so se izkazala tla, ki so jih večkrat popravljali, a je bilo treba letos zamenjati podlago, pa tudi parket. 

»Brez dna« se imenuje dobrodelna prireditev, na kateri vas v soboto, 22. februarja, od 19. ure čaka dvojezično branje Maximiliana Achatza in Dietmarja Pickla ter glasba Tria Drava. Vstopnina 25 evrov, zbran denar bo v celoti namenjen vzdrževanju Cingelca oz. povrnitvi vloženih sredstev. »Želeli bi čim več občinstva, moram pa povedati, da smo organizirali tudi akcijo Gradbeni kamen. Z njo smo nagovorili okoli 140 naših članic in članov društva in odziv članstva zelo dober,« je z akcijo zadovoljen Roman Verdel. Zanimiv je verjetno tudi podatek, da je imela Posojilnica Glinje leta 1918 kar »1041 vlog.«

Pred 1. svetovno vojno in med obema vojnama so pri Cingelcu, kjer je bila furmanska gostilna, na dvorišču tehtali tovore in pobirali pristojbine za brod, ki je pri Glinjah prevažal težke tovore čez Dravo. Telovadno dvorano Sokolskega društva, današnjo prireditveno dvorano, je pri svoji gostilni sezidal Lovro Zablačan, nekdanji župan nekdanje občine Medborovnica. V hiši je delovala tudi Posojilnica Glinje. »Lovro Za­blačan je umrl brez potomcev in je Posojilnici Glinje prepustil celo stavbo,« pripoveduje Marjan Verdel, ki že osem leti živi pri Cingelcu na Trati v enem od štirih stanovanj v lasti SPD Borovlje. Čim so prišli nacisti na oblast, so Cingelca zaplenili, v hiši je bil sedež občine Glinje, pa tudi štab SS. Po vojni so bili do leta 1955 v hiši Angleži, ki so imeli v današnji pri­reditveni dvorani konjski hlev. Po vojni je hiša bolj ali manj propadala, v okviru združevanja bank v 80. letih prejšnjega stoletja je Posojilnica Borovlje postala lastnica Cingelca.