
Na 50-letnici slavistike v Celovcu so poudarili vlogo, ki jo ima inštitut v regiji – ne kot dekorativen humanistični dodatek, temveč kot prostor, kjer se razumevanje jezikov povezuje z razumevanjem družbe. Poudarili so tudi, da inštitut ne proizvaja »študentov na tekočem traku«, temveč gradi majhne, vsebinsko močne generacije. Vodstvo je spomnilo, da se je nekdanja enoprofesorska katedra razvila v mednarodno odprt oddelek. Med navzočimi na slavnostni prireditvi je bil tudi od leta 1979 do 2000 redni profesor za slavistiko na celovški univerzi in od 1995 do 1999 njen prorektor Gerhard Neweklowsky.
Po ukinitvi magistrskega študija slavistike inštitut od leta 2022 z uvedbo programa Cross-Border Studies privablja študente slavistike, ki želijo svoje znanje povezati z družboslovjem in regionalnimi študiji. V jubilejnem letu je na študiju slavistike vpisanih 111 študentk in študentov, med njimi približno 35 na slovenistiki. Število vpisanih v zadnjih desetletjih močno niha in je izrazito povezano z mednarodnimi političnimi razmerami: opaznejše poraste so prinesli perestrojka in razpad Jugoslavije, izrazite padce pa so povzročili priključitev Krima leta 2014 ter nedavna invazija na Ukrajino. Kljub splošnemu evropskemu upadu zanimanja za humanistiko beleži interdisciplinarni magistrski program Cross-Border Studies pozitiven trend – trenutno ima skoraj dvakrat več študentov in študentk kot masterski program slavistike v času, ko je bil ta prvič postavljen pod vprašaj.
Nadja in Tanja Kramer ter Heinrich Pfandl so oblikovali glasbeni spored, iz svoje knjige pa je brala Lena Kolter. Po uradnem delu slovesnosti je sledila še pogostitev na hodnikih in v predavalnicah slavistike, kjer so navzoči v sproščenem vzdušju ob prijetnem klepetu sklenili jubilejni večer.
Sem mama dveh otrok in že pet let poučujem na Dvojezični trgovski akademiji. Na celovški univerzi sem študirala gospodarsko poslovanje ter gospodarsko pravo, nato pa še slavistiko. Za študij me je navdušila moja botra Herta Maurer-Lausegger, s katero sem, ko sem bila stara sedem let, opravljala dialektološke raziskave. Takrat sem začutila, da je jezik nekaj dragocenega. Slovenistika oz. slavistika v Celovcu je zame biser naše kulture. Koroški Slovenci in Slovenke se moramo zavedati, kako dragoceno je, da imamo tukaj center vrhunske izobrazbe. Takšne bisere moramo ohraniti – za nas in pa tudi za bodoče generacije.
Po maturi leta 2008 sem se odločila za študij slavistike, saj mi je bila slovenščina vedno pri srcu in sem želela poglobiti svoje znanje. Študij sem zaključila leta 2014, že isto jesen pa sem začela poučevati slovenščino na univerzi, kjer še danes vodim tečaje slovenščine za študente različnih študijskih smeri. Delo mi je zelo ustrezalo tudi zato, ker sem imela doma majhne otroke in kmetijo, zato polna zaposlitev ni bila izvedljiva. Tako sem lahko združevala družinske obveznosti s svojim strokovnim interesom, obenem pa sem želela, da moji otroci odraščajo z bližino slovenskega jezika, saj v našem kraju ni dvojezičnih vrtcev ali šol.
Iz rubrike Dogodki preberite tudi