Podelitev nagrade DÖW Rudiju Vouku

| V četrtek, 23. oktobra 2025, je Dokumentacijski arhiv avstrijskega upora (DÖW) v dvorani dunajskega rotovža podelil nagrado Ernsta Bergerja za civilnodružbeno zavzemanje odvetniku Rudiju Vouku ter »Junaku mesta Beljak« Alaaeddinu Alhalabiju.
Nagrajenca Alaaeddin Alhalabi in Rudi Vouk; Foto: DÖW/Daniel Shaked

Vouk je prejel nagrado za svoje dolgoletno prizadevanje za uresničitev 7. člena Avstrijske državne pogodbe ter za svojo vlogo pri obdelavi policijske akcije, ki je bila 27. julija na Peršmanovi domačiji. Alhalabi pa je bil počaščen za pogumno ukrepanje pri atentatu 5. februarja 2025 v Beljaku, ko je s svojim avtomobilom zavestno zadel storilca, da bi ga ustavil. Lavdatorka in urednica časopisa Der Standard Colette M. Schmidt se je v svojem častnem govoru nagrajencema zahvalila za pogum in vztrajnost. Pri predstavitvi Voukovega delovanja je tudi opozorila na dogajanje na Koroškem, kjer so v zadnjem tednu dvojezične krajevne table spet postale tarča vandalizma. »Z jezikom tudi umre kultura in ravno to hočejo desničarski hujskači,« je poudarila Schmidt. Vouk je sprejel nagrado v imenu narodne skupnosti in mladine, ki nadaljuje antifašistično tradicijo koroških Slovencev. Odvetnik si je vse življenje prizadeval za uresničitev 7. člena ADP, toda ob podelitvi je želel opozoriti na 9. člen. Tisti namreč predvideva odstranjevanje vseh sledi nacizma. Te sledi so še vedno tu, je poudaril Vouk – to se je pokazalo tako pri ravnanju policije ter odgovornih med racijo na Peršmanovi domačiji kot tudi na področju manjšinskih pravic. S policijsko akcijo so policija in odgovorni s svojim dejanjem pokazali, da antifašizma ne zaznavajo kot osnovni konsenz Republike Avstrije, temveč kot levi ekstremizem in nagnjenje k nasilju. Na področju manjšinskih pravic pa sledovi nacizma še vedno preprečujejo popolno uresničitev teh pravic. Nagrajenec je svoj govor zaključil z zahtevo po posledicah za odgovorne za policijsko racijo, z zahtevo po opravičilu manjšini in prizadetim ter po popolni uresničitvi 7. člena in z zahtevo po samoumevnosti antifašizma v Avstriji. Nagrado pa je prepoznal kot spodbudo za nadaljnje prizadevanje proti desnemu ekstremizmu in za manjšinske pravice. Nagrada, ki sta jo ustanovila Ernst in René Berger, sin in vnuk leta 2004 umrlega borca proti nacizmu Ferdinanda Bergerja, je dotirana s 3.000 evri. Od leta 2018 jo podeljuje Dokumentacijski arhiv avstrijskega upora (DÖW). Med nagrajenci so Christa Zöchling (2018), Michael Köhlmeier (2019), Susanne Scholl (2020), Hans Rau­scher (2021), Petar Rosandić (2023) in Nina Horaczek (2024). 

Iz rubrike Dogodki preberite tudi