Minuli teden je Zveza slovenskih organizacij podelila kar trem zaslužnim osebnostim dr. Petkovo prizanje, poimenovano po znanem pred- in povojnem slovenskem politiku. Priznanje so prejeli Ana Blatnik, Vida Obid in Danilo Prušnik.
Vse tri politične organizacije podeljujejo ljudem, ki so si za slovensko narodno skupnost in enakopravno sožitje pridobili zasluge, nagrado: Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) Tischlerjevo in Einspielerjevo, Zveza slovenskih organizacij (ZSO) dr. Petkovo priznanje in Rizzijevo nagrado, Skupnost koroških Slovenk in Slovencev (SKS) Kugyjevo nagrado. Minuli petek, 30. junija, pa so bili v Mladinskem domu počaščeni kar trije nagrajenci oz. prejemniki dr. Petkovega priznanja – nagrajenki Vida Obid in Ana Blatnik ter nagrajenec Danilo Prušnik. Vsem je skupno, da se je vsak na svojem področju ter po svojih močeh vztrajno ter dobronamerno angažiral za dobrobit slovenske narodne skupnosti in za enakopravno sožitje.
Njen naslednik je bil njen lavdator
Poleg sorodnikov, sotrudnikov ter prijateljev in znancev nagrajencev je predsednik ZSO Manuel Jug lahko pozdravil tudi nekaj častnih gostov, med njimi generalnega konzula Republike Slovenije Antona Novaka, predsednika SKS Bernarda Sadovnika, tajnika NSKS Marka Oražeja in poslovodjo koroške socialdemokratske stranke Andreasa Sucherja in pa nekdanja dobitnika dr. Petkovega priznanja Avguština Malleja in Milko Kokot.
Lavdacijo za Ano Blatnik, bivšo podpredsednico ZSO, je imel Manuel Jug, ki jo je lani nasledil kot predsednik Delovne skupnosti »Narodnosti v SPÖ« (DESKAN), v deželni politiki pa je trenutno zastopnik Petra Kaiserja v deželni vladi. V svoji lavdaciji je omenil, da je bila Ana Blatnik poleg tega, da je bila politična predstavnica socialdemokratske stranke, tudi podpredsednica ZSO, in poudaril: »Nikakor si ne nasprotuje, da je nekdo aktiven tako v narodnopolitični organizaciji kot tudi v eni izmed večinskih strank. Obratno: to je lahko pozitivno in koristno, predvsem za narodno skupnost. Velikokrat se lahko prizadevanja narodne skupnosti diskutirajo v najvišjih strankarskih gremijih. Le tako pa se lahko najdejo tudi rešitve, s katerimi se korak za korakom izboljša položaj slovenščine v deželi kot tudi položaj celotne narodne skupnosti.«
Kdo je bil Franc Petek?
Franc Petek (1885–1965) je deloval kot zdravnik, politik, narodni delavec, publicist in založnik. Rodil se je 8. marca 1885 v Stari vasi. Kot zdravnik v Velikovcu je mnogim revežem brezplačno pomagal pri zdravljenju. Med letoma 1923 in1934 je bil deželnozborski poslanec, po vojni pa je bil predsednik Osvobodilne fronte (OF) ter leta 1955 med soustanovitelji ZSO. Vse do leta 1964 je bil tudi izdajatelj, lastnik in založnik Slovenskega vestnika.
Krivične izkušnje z dunajsko profesorico
Lavdacijo za Vido Obid je imela Helena Verdel, ki je skupaj z njo uresničila tri projekte na temo ženske in antifašizem. Hkrati je lavdatorka prikazala težko pot nagrajenke kot samohranilke ter predsednice nekdanjega društva Ikarus, ko je morala jamčiti z lastnim premoženjem, ker društvo ni dobilo obljubljenih podpor. Vida Obid je promovirala iz slavistike, iz germanistike pa ni mogla. To je preprečila profesorica z besedami: »Slavistika in germanistika ne gresta skupaj.« Tako je Vida Obid kot študentka na Dunaju doživela tudi na lastni koži protislovansko in protislovensko mržnjo.
Ne samo športnik z dušo in telesom
Danilo Prušnik je kot bivši dolgoletni predsednik Slovenske športne zveze (SŠZ), ki je bil skoraj 50 let na krmilu SŠZ, znan predvsem kot športnik, katerega velika ljubezen je še posebej košarka. V javnosti morda manj znane pa so mdr. njegove zasluge v vlogi učitelja ter vzgojitelja Dijaškega doma Slovenskega šolskega društva (danes Mladinski dom). »Že več kot 40 let,« je poudarila lavdatorka Eda Velik, »pa sin Mire in Karla Prušnika-Gašperja vso svojo energijo posveča skupaj s somišljeniki zimskemu pohodu na Arihovo peč v spomin na padle borce 2. svetovne vojne. Kultura spominjanja mu je srčna zadeva.« Hkrati Eda Velik ni pozabila omeniti zaslug njegove žene Brigitte, ki se je vzorno naučila slovenščine.
