Podelitev 18. Kugyjeve nagrade: Evropo »živijo« v Geoparku že danes

Ko se ozremo nazaj v april 2004, tik pred vstopom Republike Slovenije v Evropsko unijo, se spomnimo številnih priprav in slovesnosti, ki so spremljale ta zgodovinski trenutek. Posebno odmeven je bil pomen priključitve Slovenije združeni Evropi v pliberški in mežiški regiji, kjer so čezmejne vezi obstajale že v časih, ko te še niso bile deležne uradne evropske podpore – ne politične ne finančne.

Na pobudo takratnega predsednika deželne Enotne liste Vladimirja Smrtnika in pliberškega kulturnega referenta Jurija Mandla je nastala Delovna skupnost »Dežela pod Peco«/»Petzenland«. Podporo tej pobudi so z uradnim podpisom listine izrazili županja in župani občin Suha, Pliberk, Bistrica pri Pliberku, Globasnica, Dravograd, Prevalje, Ravne na Koroškem, Mežica in Črna na slovesnosti ob mejnem prehodu Mežica (Reht). Dogodka sta se udeležila tudi predsednik avstrijskega parlamenta Andreas Khol in predsednik slovenskega državnega zbora Borut Pahor. S tem podpisom je ideja o čezmejnem sodelovanju v deželi kralja Matjaža prvič dobila formalno in mednarodno potrjeno obliko.

Leta 2007 je prišlo do pomembnega preoblikovanja – iz Delovne skupnosti »Dežela pod Peco«/»Petzenland« je nastal Geopark Karavanke. »Po vzorcu Geoparkov v Evropi se mi je zdelo, da je to stvar, ki jo lahko naredimo tudi pri nas,« se spominja upokojena direktorica Podzemlja Peca Suzana Fajmut Štrucl. Ustanovnim občinam so se pridružile še Sele, Železna Kapla, Galicija, Žitara vas in Labot, s čimer se je območje Geoparka razširilo na 53.000 prebivalcev in zaobjema območje več kot 1000 kvadratnih kilometrov. Leta 2013 je Geopark postal član Evropske in Svetovne mreže geoparkov, ki danes vključuje 177 območij iz 46 držav. Poleg Geoparka Karavnake imamo v Avstriji še Geoparka »Eisenwurzen« na zgornjem Štajerskem in »Erz der Alpen« na Salzburškem. Leta 2015 je Geopark Karavanke, ki ga kot direktor predano in uspešno vodi Gerald Hartmann – pranečak pesnice Milke Hartman, prejel naziv »Karavanke UNESCO Globalni Geopark«.

»Evropa se v Geoparku Karavanke že danes živi,« je ob podelitvi nagrade povedal predsednik SKS Bernard Sadovnik, ki je tudi član upravnega odbora Geoparka. Dodal je, da so nagrado podelili Geoparku prav v letošnjem spominskem letu, ko mineva 80 let od konca 2. svetovne vojne, saj je Geopark ustanova, ki si prizadeva za čezmejno sodelovanje. »Prejeli smo že veliko nagrad, a ta nam pomeni še posebej veliko. Čutimo se počaščene in smo kot ekipa čustveno ganjeni, ker nagrado podeljujejo ljudje iz naše lokalne skupnosti, in to je prvič,« je povedal Gerald Hartmann, direktor Geoparka. 

Trenutno v Geoparku teče osem mednarodnih projektov. Eden ključnih se ukvarja z odzivanjem na naravne nesreče, kot je bila katastrofalna ujma avgusta 2023, ko sosedje čez mejo niso mogli učinkovito pomagati drug drugemu. »Mislim, da bo to možno rešiti v naslednjih dveh letih. Namen je najti rešitev, kako lahko sosed pomaga sosedu,« pravi Hartmann. Drugi projekti se osredotočajo na trajnostni raz­voj. Letos bodo prvič vzpostavili tudi čezmejno avtobusno povezavo med Pliberkom in Črno na Koroškem. 

Ekipo Geoparka trenutno sestavlja sedem sodelavcev – trije iz Slovenije in štirje iz Avstrije. Kar 80 % njihovega dela financirajo evropski projekti. Zasluga Geoparka je tudi v raz­voju več infrastrukturnih pridobitev, kot so Planinski center v Selah, plezalne steze v Kapli, Geodom na Peci, informacijski center in Zip-line v Mežici ter nova info točka v Železni Kapli, ki bo odprta še to poletje. 

Direktor Urada za Unesco in generalni sekretar Slovenske nacionalne komisije za Unesco Gašper Hrastelj je v govoru poudaril, da je Geopark Karavanke izjemen primer čezmejnega sodelovanja. 

»Kugyjeva nagrada je referenca, ki nam bo služila za boljši razvoj Geoparka, ki bo utrjevala sodelovanje med državama in narodoma, s posebno skrbjo za manjšino na tej strani države,« je povedal Tomaž Rožen, predsednik Geoparka Karavanke in župan občine Ravne na Koroškem.