KPD Šmihel: Po vaškem prazniku vabijo na CiklCakl 

Po poklicu sem gozdar, a sem že v penziji. Šintlne že dolgo izdelujem, dedej me je naučil, kako jih narediti. Za dober šintl mora les biti posekan v zimskem času in tisti teden po polni luni. Za šintlne se večinoma uporablja smrekov les. Na Koroškem sva le še dva izdelovalca šintlnov. Z njimi se krijejo razne kapelice in kašte, ki imajo zaradi lesene strehe boljšo ventilacijo. Neimpregnirana šintlnova streha drži kakih 35 let, prva streha, ki sem jo kril z impregniranimi šintlni, pa drži že od leta 1981. V desetih urah nacepim kakih 600 šintlnov, za kako hišo jih potrebuješ okoli 10.000, eden stane 80 centov. Streha iz šintlnov je najkratkotrajnejša in najdražja. Včasih so siromaki krili s šintlni, danes pa strehe s šintlni krijejo gospodje. Štk se je spremenil svet.

Potrudimo se najti nekoga, ki zna še kakšno domače opravilo. To ni več lahko, ker se tisti ljudje na žalost poslavljajo, umirajo. Na srečo smo našli letos dva, izdelovalca šintlnov in izdelovalca brezovih metel. Veseli smo, da ljudje radi pridejo na travnik, kjer je domača glasba. Hvala bogu imamo veliko gospodinj, ki nam spečejo krape in pogače, da lahko s tem postrežemo. Najvažnejše je druženje, da lahko ljudje malo posedijo, pokramljajo. Nobenega ne silimo, da mora kaj pojesti ali popiti, si pač vsak dobi, kolikor hoče. Pomembno je pa tudi, da se slovenska govorica, narečje, sliši tudi po mikrofonu. Doma še veliko govorimo v slovenskem narečju, ki ga je treba ohraniti. Pisno slovenščino se otroci učijo v šolah, važno pa je tudi, da znajo naše narečje.