Pevsko društvo Gorotan praznuje v soboto, 11. novembra, s slavnostnim koncertom svojo 130-letnico. Najstarejše slovensko pevsko društvo na Koroškem je imelo svoj ustanovni občni zbor 22. septembra 1893. Čez 30 let že MePZ Gorotan vodi Šmihelčan, ki ima dve veliki strasti – umetnost in glasbo.
Že kot šolar je Albert Krajger pel pri zboru dečkov na Plešivcu. Redno ga je zborovodja in organist Mihej Sadjak vabil, da bi med počitnicami pel pri mašah v Šmihelu. MePZ Gorotan je namreč tudi cerkveni zbor in poje vsako nedeljo pri maši ob 10. uri v Šmihelu. Po maturi leta 1972 je redno pel pri zboru, leta 1989 pa je prevzel taktirko od Sadjaka. Ker Krajger ni organist, je zbor tedaj pel a cappella, torej brez instrumentalne spremljave. To je bila dobra šola za pevce, saj se pri petju niso več mogli »nasloniti« na orgle, pripoveduje Krajger. Na začetku veliko ljudskega petja, kasneje pa so pri Gorotanu pod Krajgerevo taktirko peli tudi zahtevnejše pesmi, bodisi latinske ali pesmi Jakoba Petelina Gallusa. V zadnjih petdesetih letih vidi velik kvaliteten razvoj pri slovenskih zborih na Koroškem. Krajger je kasneje absolviral triletno zborovsko šolo, ki jo je vodil Matevž Fabijan.
Leta 1999 so izdali prvo zgoščenko
Gorotan je leta 1999 posnel prvo lastno zgoščenko z naslovom »Ki jo poje Gorotan«. Vaje ima zbor vsak torek, poje pa vsako nedeljo pri maši in pri večini pogrebov v Šmihelu, pa tudi drugje, letno ima torej do 80 nastopov. Krajger se rad spominja, da so člani zbora peli v združenem zboru pod taktirko Jožeta Ropitza pri papeževih mašah v Sloveniji, na Krki in na Dunaju. Lepa navada je, pravi Krajger, da zbor zmeraj tudi zapoje, ko umre kakšen sorodnik pevca. Tedaj člani zapojejo pri molitvi za rajnega. Trenutno pri zboru poje med 25 in 28 pevk in pevcev. Starost članov zbora sega od pod 30 let do nad 75 let. Povečini poje zbor slovenske pesmi. Za maše je težko pridobiti mlade pevce in pevke, ugotavlja. Večinoma se mladi pevci pridružijo zboru iz družinske tradicije. Aktivno Krajger še ne išče naslednika, včasih pa razmišlja o nasledstvu. Pravi, da bo cerkveni zbor vodil tako dolgo, kakor bo šlo, za mešani pevski zbor pa bi si lahko tudi predstavljal, da bi ga vodil kdo drug. Nova metla pač bolje pometa, pravi.
Predstavili bodo novo zgoščenko
V letu 2023 so pevci in pevke Gorotana pri Juriju Opetniku posneli novo zgoščenko. Deloma so na njej narodne pesmi, deloma pa Artačeve pesmi ob spremljavi tria Korenika. Posebnost so jazzovski komadi solistk Janje Trap-Kert, Krajgerjeve hčerke Simone Krajger in Tatjane Oraže-Vavti. Na zgoščenki pa sta tudi dva arhivska posnetka, ko je zbor še vodil Mihej Sadjak. Flair, melodika, način petja je bil tedaj čisto drugačen, pripoveduje Krajger. Večino pesmi bodo predstavili na slavnostnem koncertu, na katerem bodo gostje tamburaški ansambel Tamika, Kvintet Donet in Trio Korenika.
Od staršev je podedoval ljubezen do glasbe
Ljubezen do glasbe ima v genih in jo je podedoval od staršev. Sam igra kitaro, bas kitaro in nekoliko klavir. Na Plešivcu je imel prvo rock skupino The Counts, s katero je lani še nastopal v Gradcu. Kasneje je igral pri ansamblu Bellamies moderno glasbo in narodnozabavno pri Katarinskih fantih. Igral je tudi pri ansamblu Hanzija Artača. Leta 1988 je začel igrati s Triom Korenika, s katerim še danes nastopa. Skupino so vprvih letih še spremljali pevci. Pri glasbeni šoli je poučeval teorijo, saj je kot glavnošolski učitelj mdr. poučeval glasbo. Ker ni bilo učiteljev, je poučeval tudi slovenščino, kot star »Tanzenberger« pa tudi verouk. Njegova glavna predmeta pa sta bila sicer nemščina in risanje.
Umetnost je njegova druga velika strast
Glasba je danes zanj na prvem mestu, drugi veliki konjiček je umetnost, pravi. Danes ga veliko vabijo na umetniške kolonije in v Sloveniji stoji veliko njegovi del. Pretežno oblikuje večje lesene kipe z motorno žago, delal pa je že tudi s kamnom. Pri lesu gre hitreje in je treba manj truda, delo s kamnom da je bolj meditativno. Pri razstavah rad sodeluje, vendar se je glede lastnih razstav malo polenil in jih noče več imeti. Če mu ostane še kaj časa, pa rad dela s sinom Milanom v gozdu.
Slavnostni koncert bo 11. novembra, ob 19.30 v farni dvorani v Šmihelu
