Stranka BFK (Bündnis für Kärnten) je s tiskovno izjavo ostro reagirala na podelitev častnega znaka dežele Koroške Amaliji Sadovnik, zadnji preživeli pokola pri Peršmanu 25. aprila 1945. Njen sorodnik Bernard Sadovnik je zaradi »grobe banalizacije nacionalsocialističnega zločina« zadevo naznalil tožilstvu.
Deželni glavar Kaiser je Amaliji Sadovnik častni znak dežele na občinskem uradu v občini Železna Kapla-Bela 26. februarja podelil z besedami, da želi s tem »vsem žrtvam pokola pri Peršmanu in potomcem te družine dati dostojanstvo in spoštovanje, ki ju družina preko desetletja ni bila deležna«. Dodal je še, da je treba podelitev častnega znaka dežele razumeti kot »opravičilo za vse, kar je družina morala prestati«.
Dan zatem, ko je Amalija Sadovnik, zadnja preživela pokola pri Peršmanu, prejela častni znak dežele Koroške, je stranka BFK (Bündnis für Kärnten) v javnost poslala tiskovno izjavo. V tej smo lahko 27. februarja brali, da so bili pripadniki SS regimenta 13 na sodišču oproščeni krivde za zločin pri Peršmanu in da so tega zagrešili partizani. Deželnemu glavarju Kaiserju BFK očita potvarjanje »ponosne koroške zgodovine«, Bernardu Sadovniku, potomcu Peršmanove rodbine, pa »instrumentaliziranje družinske tragedije«.
Bernard Sadovnik je zaradi teh trditev pri pristojnem državnem tožilstvu zaprosil za preverjanje dejstev in nadaljni pregon po 3. členu Zakona o prepovedi vsake oblike nacionalsocialističnega delovanja (Verbotsgesetz). Ta 3. člen namreč določa, da se »kaznuje tudi, kdor v tiskanem delu, na radiu ali v katerem koli drugem mediju zanika, grobo banalizira, odobrava ali skuša opravičiti nacionalsocialistični genocid ali druge nacionalsocialistične zločine proti človeštvu ali kdor drugače javno zanika, grobo omalovažuje, odobrava ali skuša opravičiti nacionalsocialistični genocid ali druge nacionalsocialistične zločine proti človeštvu tako, da je to dostopno mnogim ljudem«.
Sadovnik kot potomec Peršmanove rodbine in predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk ugotavlja, da je to sporočilo za javnost »globoko žaljivo in nevredno v odnosu do vseh žrtev in vseh potomcev in tudi do odporniških borcev v drugi svetovni vojni, ki so pomembno prispevali k vzpostavitvi avstrijske državne pogodbe«. V sporočilu za javnost je po besedah Sadovnika pokol pri Peršmanu »grobo banaliziran, nacionalsocialistični zločin pa zanikan«. Globaški župan še dodaja, da so bile preiskave tega vojnega zločina iz do danes nepojasnjenih razlogov leta 1949 ustavljene, prav tako pa nikoli ni bilo ustreznega postopka. Po besedah Sadovnika prav tako ne drži izjava BFK, da je bila 13. policijska enota v sodnem postopku oproščena.
Prvič je v tem letu Bernard Sadovnik stranko BFK naznanil tožilstvu v začetku februarja, ko je BFK Kaiserju podobno kot FPÖ očitala slovenizacijo dežele.
Bernard Sadovnik, BFK v svojem pismu javnosti 27. februarja poleg deželnega glavarja Kaiserja napada tudi vas osebno. Zakaj ste se torej odločili zadevo po 3. členu Verbotsgesetz naznaniti tožilstvu, in ne recimo sprožili civilne tožbe zaradi napada na čast in dobro ime?
Bernard Sadovnik: Napada na čast in dobro ime ne preiskuje tožilstvo, krištve Verbotsgesetz pa so v njegovi pristojnosti. Pri čemer pravosodje preiskave zadeve Peršman ni nikoli zaključilo, temveč je leta 1949 opustilo sodni postopek, zato za zločin ni bil nihče obsojen. Pa tudi oproščen ne, kot lažno trdi BFK.“
BFK vami med drugim očita, da instrumentalizirate družinsko tragedijo. Zakaj ta očitek ne drži?
Od kar sem bil prvič izvoljen za župana si prizadevam družini, potomcem in predvsem žrtvam vrniti dostojanstvo, za katerega je bila prikrajšana. Nobena institucija ni skozi desetletja dolgo skrbela za žrtve, preživelo Amalijo so postrani gledali in podobno kot BFK trdili, da so pokol pri Peršmanu zagrešili partizani. Tam je bilo pred prihodoma SS policijskega regimenta res med 150 do 200 partizanov, ki so se po vesti o prodiranju Nemcev umaknili in niso zaščitili družine. Del krivde gotovo imajo tudi partizani, samega pokola pa niso zagrešili. Važno je, da so v ospredju žrtve, za katere se dolgo ni nihče brigal, in jim je veljala podelitev deželnega odlikovanja.
Bernard Sadovnik še dodaja, da zadeve ni hotel tožilstvu naznaniti pred deželnimi volitvami 5. marca, da ne bi na kak način primogel k dodatni publiciteti stranke BFK. Z zadoščenjem gleda na dejstvo, da je stranka BFK ostala pred vrati deželnega zbora.
