Pred več kot 60 leti so obiskovali šolo v Globasnici

Šola je bila tedaj še v poslopju, kjer je danes globaški muzej. »Za letnike 1950, 1951 in 1952 je bilo to sploh prvo razredno srečanje,« pripoveduje organizator Anzej Writz, ki je letnik 1949. Jožko Hudl je dal pobudo za srečanje in je zbral listo z imeni. Anzej Writz se je podal na pot in poiskal aktualne naslove nakdanjih šolarjev, deloma je bil na poti po njihovih starih domovih. Nekateri nakdanji globaški šolarji teh letnikov danes živijo v Švici in Nemčiji, okoli deset je že rajnih. Povabili so 65 šolarjev, srečanja se je udeležilo 28. Najprej so si ogledali stavbo globaške šole, delovanje je predstavila ravnateljica Veronika Terbuch. Sledil je ogled gradu v Globasnici, ki ga je zgradil sošolec Janez Elbe. Srečanje so zaključili s kosilom v gostilni Juenna, kjer so obujali spomine na šolski čas. Anzej Writz se spominja, da so v tistih časih še vsi šolarji govorili slovensko, vsi so bili prijavljeni k dvojezičnemu pouku, šele v šoli so se sčasoma naučili nemščine. Po protislovenski gonji Heimatdiensta je polovica staršev svoje otroke odjavila od pouka slovenščine. Razredno srečanje želijo ponoviti čez dve leti ali tri leta. »V šolo smo hodili peš, le če je deževalo ali snežilo, smo si privoščili vožnjo z avtobusom. Iz Štebna v Globasnico je vožnja stala 60 grošev,« se spominja Anzej Writz.