Občni zbor Zveze slovenskih pregnank in pregnancev: Restitucija je bila le simbolična

Na občnem zboru v iKultu je predsedovanje oddal Gregej Krištof, ki je Zvezo slovenskih pregnancev (ZSP) vodil od leta 2016. S spremembami statuta, ki so jih soglasno potrdile delegatke in delegati občnega zbora pod vodstvom Avgusta Brumnika, je ZSP dobila dve predsednici, pa tudi inkluzivni dodatek v imenu. Poslej bosta Zvezo slovenskih pregnank in pregnance, v nemščini Verband vertriebener Sloweninnen und Slowenen, vodili pravnica in učiteljica Mirjam Zwitter-Šlemic (1. predsednica) ter pedagoginja Eva Hartmann (2. predsednica). Obe predsednici sta dejavni na področju spominske kulture, Zwitter-Šlemic v okviru pobude Memorial Kärnten/Koroška, Hartmann pa v društvu Peršman, ki upravlja z istoimenskim muzejem v Koprivni. Člani sosveta izvršnega odbora ZSP so postali Vincenc Gotthardt z Zilje, Gregej Krištof iz Dvora, Erni Perč iz Štebna, David in Stefan Ressmann iz Ledinc, Mirjam Rezstej z Radiš, Jože Urank iz Galicije, Simon Urban iz Žitare Vasi, Andrea Wernig s Kočuhe, Sonja Kölich iz Celovca, Mirko Lepuschitz iz Šentjakoba, Drago Pörtsch in Mitja Rovšek iz Škofič, Rudi Urban iz Žitare vasi in Karl Vouk iz Rinkol. Odbornice in odborniki so izvoljeni za dobo štirih let, sklepčni so, če je navzoča vsaj polovica članov. 

Mirjam Zwitter-Šlemic, 1. predsednica Zveze slovenskih pregnank in pregnancev, je odraščala v Kapli ob Dravi, stanuje pa v Celovcu. Napoveduje prenovo potujoče razstave o pregonu koroških Slovenk ter Slovencev in ozaveščanje nemško govorečih mladih, »ki pri pouku nič ne izvejo o pregonu«, pa tudi dijakov iz Slovenije, s to tematiko. A tudi ponovno odprtje vprašanja odškodnin. 

Zwitter-Šlemic: »Osebno sem tesno povezana z Zvezo, saj je bila moja tašča skupaj s celo Borovnikovo družino med vojno pregnana. Po drugi strani pa je bil moj tast Mirt Zwitter med ustanovitelji te organizacije in je po vojni vodil procese za restitucijo. Cela Zwittrova družina iz Zahomca je bila med vojno pregnana v Nemčijo. Moja mama je ravno dopolnila 85 let, njen oče je bil med vojno mobiliziran v nemško vojsko, medtem ko je družina v Kapli ob Dravi podpirala partizane v bunkerju pri Lapšu na Rutah. Povojna restitucija je bila po mojem samo simbolična, upamo na to, da nam v spominskem letu uspe zagotoviti odškodnine ne samo za materialne reči, temveč za prestano trpljenje in povzročene psihične travme, s katerimi se še danes spopadajo potomci naših pregnank in pregnancev.« 

Milan Wutte, predsednik Zveze koroških partizanov: »Ta organizacija ima pravico, da čisto jasno pokaže, kaj se dogajalo med vojno in kaj po vojni. Zveza pregnank in pregnancev je naša moralna instanca napram politiki in vsem, ki bi se radi izognili odgovornosti, a se ne morejo prav zaradi pregnank in pregnancev.« Za glasbeni okvir je med drugim s pesmijo »Težki čas, ne vrni se« poskrbel Kvintet Donet.