Globaški romarski muzej bo postal zunanja izpostava Koroškega muzeja, je v ponedeljek sporočil kulturni referent Peter Kaiser. Globaški župan Bernard Sadovnik združitev pozdravlja in posebej omenja zasluge arheologa Franza Glaserja, deželnega glavarja Kaiserja in Igorja Puckerja. 

Preteklih 20 let je za znanstvene vsebine romarskega muzeja skrbel nekdanji Koroški deželni muzej, danes Koroški muzej, zaradi česar deželna vlada v pripojitvi globaškega muzeja vidi logičen nadaljnji razvojni korak. Romarski muzej v Globasnici, v katerem so razstavljene zgodnjekrščanske najdbe z Gore sv. Heme, je že doslej sredstva za svoje obratovanje prejemal iz Oddelka za kulturo pri deželi in od občine Globasnica. Koroški muzej Celovec ima trenutno devet podružnic po Koroškem, muzej v Globasnici bo prva podružnica v okraju Velikovec. Romarski muzej v Globasnici je odprt med majem in oktobrom. 

Kot pravi Kaiser, je globaška občina vseskozi podpirala muzej in arheološke raziskave (izkopavanja je vodil arheolog Franz Glaser) na Gori sv. Heme. Župan Bernard Sadovnik, dolgoletni podpornik in zagovornik Romarskega muzeja, takole komentira odločitev dežele: »Ocenjujem, da pripojitev globaškega muzeja deželnemu Koroškemu muzeju prinaša marketinško dodano vrednost. S tem smo namreč vključeni v vsa dogajanja Koroškega muzeja po eni strani, po drugi strani pa s tem dobi naš muzej pomen, kakršen mu velja od začetka. Od odprtja naprej ni bilo v Globasnici župana, ki se ne bi zavzemal za združitev z deželnim muzejem, saj to pomeni finančno, personalno in drugo spremstvo, kar seveda občini, ki je bila doslej pristojna za to, zelo olajša delo.«  

Arheolog Franz Glaser

Zakaj je torej, če so se od odprtja naprej vsi globaški župani zavzemali za združitev z deželnim muzejem, do združitve prišlo šele letos? »Združitev se je zavlekla zaradi prenove danes Koroškega muzeja. Pogovore o tem sem kot župan začel s tedanjim kulturnim referentom dežele gospodom Bengerjem, ki je kmalu nato odstopil, in jih nadaljeval s Petrom Kaiserjem, ki je od vsega začetka to idejo podpiral. V tem času je deželni glavar kot kulturni referent prevzel personalne in druge stroške za obratovanje našega muzeja. Igor Pucker, nekdanji vodja kulturnega oddelka dežele, se je po svojih močeh zavzemal za združitev s Koroškim muzejem, seveda pa v tej zvezi ne smemo pozabiti na arheologa doktorja Glaserja, ki vseskozi znanstveno spremlja naš muzej.«