190. dvojezični krajevni napis bo stal v občini Štalenska gora

»Marjan je genij,« na dvorišču svojega ateljeja pove slikar Niko Sturm. »Uspelo mu je to, kar nam ni uspelo s 70 let aktivizma in sklicevanja na člen 7,« utemeljuje svojo trditev nečak Marjana Sturma. Slikarja sem vprašal, kako gleda na dejstvo, da bo v prihodnjem letu po nedavnem sklepu občinskih svetnikov Štalenske gore njegova domača Svinča vas/Zins­dorf postala prva vas v občini z dvojezičnim krajevnim napisom. Do glasovanja v občinskem svetu je prišlo zatem, ko je pobuda krajanov Svinče vasi zbrala 44 podpisov za postavitev dvojezične table. 

In kaj prva dvojezična krajevna tabla v coni B pomeni pobudniku postavitve? »Pustimo ves ta govor o prvi dvojezični tabli v coni B, saj imamo dvojezične krajevne napise od kompromisa iz leta 2011 tudi v okraju Šmohor, kjer leta 1920 sploh ni bilo glasovanja.« Marjan Sturm dodaja, da je bilo za glasovanje v občinskem svetu odločilno predavanje Wilhelma Wadla o slovenski identiteti vaščanov na celovškem polju. »Ne le v naši vasi, tudi v drugih vaseh v občini je bilo pred 100 leti tudi še 80 odstotkov slovensko govorečih.«

Svinča vas bo dvojezični krajevni napis dobila v okviru t. i. odprtostne klavzule, ki je dodatek h kompromisu iz leta 2011, temelji pa na občinski avtonomiji, ki je bila v veljavi že dolgo pred kompromisom o 164 dvojezičnih krajevnih napisih. In zakaj se koroške občine pred kompromisom niso odločale za postavitev dvojezičnih napisov? »V preteklosti, pred letom 2011, so se občine vedno izgovarjale, da je to v pristojnosti Dunaja in ne občin. Preprosto rečeno je z memorandumom iz leta 2011 ta izgovor odpadel, oziroma je jasno zapisano, da so občine pristojne za to. Na glasovanju so naš predlog podprle vse frakcije, tudi svobodnjaška, vzdržal se je le en sam občinski svetnik. Svobodnjaki iz občine so mi že pred sejo dejali, da sem jim vzel vse argumente za nasprotovanje.« Tablo Zins­dorf/Svinča vas bodo odkrili na slovesnosti krajanov, občine in Biroja za narodno skupnost aprila ali maja. Leta 2026 bo to 190. dvojezična krajevna tabla v deželi Koroški. »Ta sklep občinskega sveta je potrditev dejstva, da se dialog splača, čeprav nikakor ni enostaven,« pa odločitev občine komentira Marjan Sturm.