Postni čas: Ali se vi postite?

V postnem času ne pijem alkohola in jem čim manj mesa. Zavestno več časa posvečam molitvi, s tem pa se nočem bahati. Postni čas ni samo telesni trening, da na primer shujšaš, da si potem lepši ali čvrstejši, temveč postni čas pomeni, kot piše v svetem pismu, spreobrniti se, torej vrniti se k Bogu. Človek je vedno na begu pred samem seboj in dostikrat na begu pred Bogom. Bog nas kliče, da se obrnemo spet k njemu, ki nas najbolj ljubi. To so besede, ki pa jih je treba vnovčiti z vsakdanjim prizadevanjem preko svojega dela in svojih molitev. Zelo sem vesel, da se marsikdo tudi veseli postnega časa za telesni in predvsem duhovni trening. Post pomeni, da odpremo oči in ušesa tudi za potrebe drugih. Opažam, da prav mladina z večjo korajžo in vnemo sodeluje v raznih socialnih pobudah.

Vsako leto v postnem času se postim iz verskih razlogov. Pomembno mi je, da se vsaj enkrat v letu zavedamo, da imamo vsega dovolj. Važno mi je, da moji otroci razvijejo čut za postni čas, zato smo se s celo družino dogovorili, da en dan opustimo sladkarije, en dan pa televizijo. Namesto tega preživljamo skupni čas, otroci pa se učijo vzdržnosti.

Ne, jaz se ne postim. Nisem veren in tudi krščen nisem. Ko sem bil majhen, sem se še postil. Spomnim se, da sem se kot otrok odrekal sladkarijam. To pa je bila bolj odločitev moje mame, ki v tem času ni kupila kaj sladkega. Moja starša se vsako leto postita. V tem času jesta manj mesa in ne pijeta alkohola. Tega pa ne delata iz verskih, temveč iz zdravstvenih razlogov. Mislim, da ni treba imeti kak določen datum, da se postiš. Če opazim, da je nečesa preveč v življenju, se temu lahko odrečem kadarkoli.

Postim se, odkar sem pred leti prejela diagnozo heliobacter, ki je odgovorna za prebavne motje. Pri tem moj post nima zveze s cerkvenim letom ali z veliko nočjo, ampak se zanj odločim takrat v letu, ko mi to sporoča moje telo. Med postom se docela odpovem mesu in alkoholu, uživam pa predvsem sadje in zelenjavo. Sladkarij ne uživam niti tedaj, ko se ne postim. Najdlje sem se doslej postila dva meseca, navadno pa okoli dva ali tri tedne, za kar mi je telo zmerom zelo hvaležno.

V postnem času se ne odrekam preveč, postim se kolikor toliko. Pazim na svoje zdravje, ker imam težave s sladkorno. Post je nekaj lepega, malo več molim in priden sem, več pa ni treba. Zame post tudi pomeni, da v vsakem sočloveku vidim nekaj pozitivnega, nekaj dobrega. Če je možno, v tem času tudi več pomagam v družini ali v cerkvi. Tudi več darujem za dobrodelne namene, saj sam ne potrebujem več toliko.

V postnem času se ne postim. Postim pa se glede svojega pametnega telefona in laptopa, saj ti napravi že zaradi študija in dela stalno uporabljam. Več časa si vzamem zase in za družino.

Ne iz verskih razlogov, temveč slučajno se z ženo Dimitriyo ravnokar postim. Odločila sva se za bazični post. Najina prehrana je v tem času pretežno bazična. To pomeni, da v tem času opustiva živila, ki tvorijo kisline. Imava poseben načrt. Med bazičnim postom ne pijeva alkohola. V ponedeljek jeva normalno, v torek ne jeva več mesa in rib. V sredo pa na primer ne več kave. Do nedelje je zmeraj manj dovoljeno. Največ pa imava na krožniku solate, sadja in zelenjave. Počutim se dobro, ker vidim, da to zmorem. Moram pa priznati, da se v nedeljo ponovno veselim na kavo in meso v ponedeljek. Po postu pa na prvo pivo.

 Postim se tako, da ne jem sladkarij in ne pijem alkohola. V postnem času bom tudi poskusila manj gledati televizijo in biti še bolj prijazna do drugih. Prav tako pa v tem času hodim prej spat, pred tem pa vedno molim za duševno zdravje.