50 let od sprejetja sinodalnih sklepov o sožitju v krški škofiji: Praznik sožitja v spomin Inzku in Waldsteinu

»Zame je pomembno, da glede na trenutne dogodke v svetu, ki nas navdajajo s strahom in zaskrbljenostjo, izrazimo moč skupnosti in povezanosti. Ta povezanost je bila za pokojnega papeža Frančiška še posebej dragocena. Tudi mi želimo k temu dejavno prispevati s tem praznikom zgodovine, umetnosti in kulture,« poudarja krški škof Jože Marketz. Vodja Dušnopastirskega urada Andrej Lampichler pa v pogovoru z Novicami pojasnjuje: »Prvotna zamisel je bila, da bi se leta 2022, ob 50-letnici sinode, ki je sprejela tudi dokument o sožitju Nemcev in Slovencev v koroški Cerkvi, s spomenikom posebej spomnili prvih sopredsednikov nemškoslovenskega koordinacijskega odbora Valentina Inzka (1923–2002) in Ernsta Waldsteina (1925–2019). Na žalost je to preprečila korona.« 

Tako so se pri škofiji odločili, da na predlog bivšega vodje kulturnega oddelka deželne vlade Igorja Puckerja razpišejo umetniški natečaj v trajen spomin na sopredsednika koordinacijskega odbora. Povabili so šest umetnic oz. umetnikov, vsak od njih pa je moral povabiti umetnico oz. umetnika iz druge narodne skupnosti. 

Nato je posebna strokovna žirija pod vodstvom Johanne Schwanberg, ravnateljice dunajskega muzeja Dom Museum, izbrala zmagovalni umetniški par iz obeh narodov. Zmagala sta medijska umetnica Nataša Sienčnik in glasbenik Wolfgang Puschnig z inštalacijo, imenovano Einklang:Sozvočje, ki bo spominjala pred škofijsko rezidenco na »glasnika sožitja« Valentina Inzka in Ernsta Waldste­i­­na.

Kako uspeva sporočilo sinodalnih sklepov danes, po skoraj 53 letih njihovega sprejetja, odgovarja vodja DPU Lampichler: »Uradno stoji škofija za njimi. Nenazadnje je eden od sedmih glavnih ciljev sinodalnega razvoja, ki ga je sprožil škof Marketz, da se zagotovi dvojezičnost v farah in na uradih. Ustanovila se bo delovna skupina, ki bo predlagala konkretne ukrepe. Ta pa še ni začela delovati.« 

In kako uspeva sožitje v praksi? Lampichler: »Od fare do fare različno. Odvisno od jezikovne podobe, duhovnikov in škofijskih svetov. Ker je pomanjkanje duhovnikov, slovenskih je trenutno 28, škof zagovarja delo laikov, mdr. stalnih lektorjev in vodij besednih bogoslužij. Izobraževanje vodij besednih bogoslužij vodi Klaus Einspieler.« 

Klausa Einspielerja smo vprašali, koliko je trenutno vodij besednih bogoslužij na Koroškem. Einspieler, ki je znan tudi kot strokovnjak za svetopisemska vprašanja, v stališču za Novice: »Na celem Koroškem okoli 400, na južnem Koroškem med 30 in 40. Pri Slovencih pripravljenost ni velika. To je lahko usodno. Če hočeš, da bodo bogoslužja tudi v prihodnosti v slovenščini, potrebuješ ljudi, ki znajo tudi slovensko.« 

Ena redkih izjem, pripoveduje Einspieler, je šmihelska fara, kjer »imajo štiri vodje besednih bogoslužij, trije od njih pa znajo tudi slovensko«.

Lampichlerja smo vprašali, kako gleda na prihodnost slovenskih cerkvenih ustanov na Koroškem. Njegov odgovor: »Razmišljamo o bodočnosti cerkvenih struktur na Koroškem. Ne bojim se, da bi se slovenske strukture ukinile, gotovo pa bo prišlo do bistvenih sprememb. V katero smer, ne vem. Toda reforme so nujne, že zaradi financ.«

Jože Till: Trajni pomen je v tem, da naj vsak katoličan in vsaka katoličanka spoštuje pravico in dostojanstvo drugega, odnose posameznika do človeške skupnosti in spoštovanje maternega jezika v oznanjevanju in bogoslužju. Opravičila slovenskega člana in nemških članov sinode so pomenila odločilen preboj za uspeh krške sinode. Njej je šlo za mirno sožitje, uspešno sobivanje etničnih skupin v katoliški Cerkvi in v deželi.

V 70. letih prejšnjega stoletja so bili odnosi med nemško in slovensko govorečimi Korošci in Korošicami v deželi izjemno napeti. Kardinal König je leta 1972 dialog označil kot pomembno metodo pri reševanju problemov in opozoril, da je močnejši slabotnemu dolžan izkazovati poleg pravičnosti predvsem pomoč, oporo in naklonjenost. Za pravi dialog je treba, da znamo druge poslušati in imamo dovolj potrpežljivosti in hotenja iskati resnico. Zgodovinskega pomena sinode so imele resolucije o mirnem sožitju nemško in slovensko govorečih Korošcev in Korošic.

Sinodalni sklepi so zgodovinskega pomena. Osnovna zamisel sinode je bila enakopravnost obeh deželnih jezikov ter utrditev zastopstva koroških Slovencev in Slovenk v škofiji. Jezik naj bi se uporabljal kot sredstvo komunikacije, ne pa kot sredstvo moči in izključevanja. Tak pogled bo vedno aktualen, tudi leta 2072.