Kratek pogovor s strokovnjakom za sinodo krške škofije »Sinodalni sklepi bodo aktualni tudi po 100 letih«

Jože Till je zgodovinar in pedagog.
Jože Till

V čem je trajni pomen sinodalnih sklepov krške škofije leta 1972 glede sožitja med obema narodoma na Koroškem?

Jože Till: Trajni pomen je v tem, da naj vsak katoličan in vsaka katoličanka spoštuje pravico in dostojanstvo drugega, odnose posameznika do človeške skupnosti in spoštovanje maternega jezika v oznanjevanju in bogoslužju. Opravičila slovenskega člana in nemških članov sinode so pomenila odločilen preboj za uspeh krške sinode. Njej je šlo za mirno sožitje, uspešno sobivanje etničnih skupin v katoliški Cerkvi in v deželi.

Od tedaj je minilo 50 let od sprejetja sinodalnih sklepov. Kako se v realnosti razlikuje njihova današnja vloga za razliko od začetka 70. let prejšnjega stoletja, ko so bili sprejeti?

V 70. letih prejšnjega stoletja so bili odnosi med nemško in slovensko govorečimi Korošci in Korošicami v deželi izjemno napeti. Kardinal König je leta 1972 dialog označil kot pomembno metodo pri reševanju problemov in opozoril, da je močnejši slabotnemu dolžan izkazovati poleg pravičnosti predvsem pomoč, oporo in naklonjenost. Za pravi dialog je treba, da znamo druge poslušati in imamo dovolj potrpežljivosti in hotenja iskati resnico. Zgodovinskega pomena sinode so imele resolucije o mirnem sožitju nemško in slovensko govorečih Korošcev in Korošic.

Bodo leta 2072 sinodalni sklepi krške škofije zaradi alarmantne asimilacije slovenske narodne skupnosti sploh še potrebni?

Sinodalni sklepi so zgodovinskega pomena. Osnovna zamisel sinode je bila enakopravnost obeh deželnih jezikov ter utrditev zastopstva koroških Slovencev in Slovenk v škofiji. Jezik naj bi se uporabljal kot sredstvo komunikacije, ne pa kot sredstvo moči in izključevanja. Tak pogled bo vedno aktualen, tudi leta 2072. 

Iz rubrike Vera preberite tudi