Katoliška prosveta je 30. marca vabila v župnišče Žitara vas na delavnico »Polstenje velikonočnih okraskov«. Referentka Cvetka Mattes, ki je na slovenskem oddelku Katoliške prosvete pristojna za izobraževanje dvojezičnih far, je udeleženke tečaja uvedla v skrivnosti polstenja z iglo.

Kaj faranom nudi Katoliška prosveta?

Cvetka Mattes: Pri Katoliški prosveti se posvečamo različnim temam. Predavanja so v obeh jezikih, ponujamo pa tudi razne delavnice. Dvakrat na leto sestavimo program za Podjuno ter za Rož in Ziljo, kar pomeni, da letno izvedemo okoli 130 prireditev. V vsaki fari imamo osebo, s katero skupaj pripravimo program. Tako lahko ponudimo tisto, kar farane zanima. Moja sodelavka Rezka Partl in jaz se poveževa z referentkami/referenti in uskladiva termine, pripraviva letake in po možnosti prireditve tudi spremljava.

Ovčjo volno z iglo vbadamo v jajce iz stiropora.

Tokrat niste odgovorni le za organizacijo, temveč ste tudi referentka.

Že od malih nog mi je pri srcu ročno delo. V mladosti sem pletla skupaj z mamo, veliko pa sem se naučila sama po navodilih iz raznih zvezkov. Zdaj včasih navodila sestavim kar sama in jih dajem naprej. Imam veliko konjičkov, zato sem vodila že precej delavnic za pletenje, kvačkanje, polstenje itn. Tečaje za mokro ali suho polstenje imamo vsaj dvakrat na leto, saj postane izdelovanje okraskov spet aktualno v predbožičnem času.

Lahko na kratko opišete postopek suhega polstenja?

Za suho polstenje potrebujemo ovčjo volno, kos gobe za podlago in posebno iglo. Izdelku daje obliko osnova iz stiropora, npr. v obliki jajca ali zajčka. Na to osnovo položimo tanjšo plast volne in z iglo za polstenje vanjo navpično vbadamo, da volno pritrdimo na podlago. Pomembno je, da izdelek obdelujemo na podlagi in da z igle ne vbadamo s strani, saj se hitro zlomi. Seveda pazimo, da se ne zbodemo v prste, ki si jih lahko zaščitimo z usnjeno kapico. Na pritrjeno podlago z vbadanjem igle izdelek okrasimo. Lahko ga marmoriramo, naredimo vzorčke, linije, cvetove ipd. Seveda lahko s polstenjem izdelujemo tudi okraske brez stiroporne osnove, tehnika pa je primerna tudi za izdelovanje slik ali polstenje na milo ali na klobučevino.

V Žitari vasi so udeleženke tečaja polstenja iz volne izdelale pisane pirhe.

Organizirate tudi večje prireditve?

Pred korono smo se v treh farah – v Šmarjeti, Šentjakobu in v Selah – srečevale ženske in pletle cele kolekcije: krila, obleke, jope, kape, torbe … Da bi se naša dejavnost nadaljevala tudi med pandemijo, sem organizirala Potujoči klopčič. Gospem sem predala volno, iz katere je vsaka napletla ali nakvačkala majhne kvadrate. Te posamezne dele smo sešile, tako da imamo zdaj »skupno« kvačkano odejo, ki jo bomo prodale na dražbi. Po koroni smo začele načrtovati modno revijo, kjer bodo udeleženke iz vseh treh far predstavile svoje kreacije, sodelovale pa bodo tudi dijakinje Slovenske gimnazije, saj smo imeli delavnico pletenja tudi v šoli. Pletenje postaja spet moderno, je zelo meditativno, zato pomirja in osrečuje. Tako smo prireditev, ki bo v Šmarjeti v Rožu, poimenovali »Sreča na volneni vrvici«. Poleg modne revije si bomo ogledali delo na kolovratu, predstavila se nam bo plesna skupina iz Sel, pred župniščem pa nas bodo pozdravile alpake.

Prireditev »Sreča na volneni vrvici« bo 30. aprila, ob 15.00 v Šmarjeti v Rožu, moderirala pa jo bo Monika Novak-Sabotnik.