Policijsko posredovanje pri Peršmanu »v delih nezakonito in prekomerno«

Na tiskovni konferenci ob predstavitvi skoraj 100 strani obsegajočega končnega poročila o policijski intervenciji pri Peršmanu so 23. oktobra na Dunaju sodelovali Michaela Kohlweis, vodja Deželne policijske direkcije, Franz Ruf, generalni direktor policije za varnost javnosti, Matthias Vogl, sekcijski šef na notranjem ministrstvu, in notranji minister Gerhard Karner.

Sekcijski šef Vogl je dejal, da je komisija septembra obiskala Peršmanov muzej, opravila pogovore z očividci in pregledala 19 ur video gradiva. Vsega skupaj je komisija zasedala petkrat, končno poročilo pa je skupno. Ne le policijsko posredovanje in njegova zunanjepolitična dimenzija, temveč tudi Peršmanova domačija v širšem kontekstu – njena zgodovina in pedagogika posredovanja zgodovine – so bili po besedah Vogla predmet dela komisije.

Policija je trdila, da je do posredovanja prišlo, ker naj bi se prebivalstvo pritoževalo nad divjim kampiranjem. Te trditve pregledana dokumentacija ne potrjuje, je dejal Vogl.

Nadalje je sekcijski šef pojasnil, da je pobudo za posredovanje na lastno pest dal medtem že premeščeni vodja intervencije, takratni namestnik Urada za varstvo ustave in boj proti ekstremizmu, ki svojih predstojnikov ni obvestil o intervenciji. Okrajni glavar je bil v ozadju, vendar prav tako ni o intervenciji obvestil deželnega glavarja ali drugih nadrejenih. To je bila napaka, saj je za očitane prekrške odgovorno okrajno glavarstvo. Pred posredovanjem so policisti od vodje intervencije prejeli sezname, na katerih je bila antifa izenačena z levoekstremnimi skrajneži, pripravljenimi na nasilje. Štirje plakati naj bi predstavljali žalitev dostojanstva spominskega mesta, a gre za dovoljene izraze prepričanja; tudi palestinska zastava v Avstriji ni prepovedana. Vogl je še povedal, da je komisija priče vabila na prostovoljni osnovi, velikovški okrajni glavar Klösch pa se njihovemu vabilu ni odzval.

»Cilj posredovanja je bil po naših spoznanjih pridobiti podatke udeležencev kampa,« je dejal Vogl. »Vodja intervencije je bil edini, ki je vnašal nemir v posredovanje. Ta je pravnik in domačin, ki je pred komisijo povedal, da je strokovnjak za ekstremizem.« Proces proti vodji intervencije zdaj vodi tožilstvo v Gradcu in zvezna disciplinska komisija policije.

Notranji minister Gerhard Karner je pri predstavitvi poročila komisije izpostavil »tri bistvena spoznanja. Prvič, da intervencija ni bila usmerjena proti narodni skupnosti in muzeju. Drugič, da ni bila celotna intervencija protipravna, ampak so bili protipravni in prekomerni le deli posredovanja. In tretjič, da večina pri Peršmanu prisotnih policistov ni prekoračila svojih pooblastil.«

Udeležencem Antifa kampa minister Karner očita, da so si »prisvojili« (Vereinnahmung) spominski kraj. Dodal je še, da »zaupanje v policijo ni omajano – ne zaradi ukrepanja pri Peršmanu in ne zaradi neukrepanja policije na dunajskem shodu identitarcev. Hvala vsem avstrijskim policistom od Nežiderskega jezera do Bodenskega jezera.«

Sekcijski šef Vogl je v nadaljevanju konference na primeru KZ Mauthausen pokazal, da se tudi tam odvijajo raznovrstne, tudi kontroverzne aktivnosti in razprave. Franz Ruf je dejal, da so že včeraj o ugotovitvah komisije obvestili slovenskega veleposlanika. Posredovanje policije je bilo v veliki meri nezakonito – predvsem ravnanje vodje intervencije, pa tudi predstavnika Zveznega urada za tujce in azil (BFA) –, je Ruf povzel, kar so sporočili slovenskemu veleposlaniku Marku Štucinu.

Michaela Kohlweis je povedala, da vodja intervencije ni več na operativnem mestu, saj se mu očita zloraba uradnega položaja. Dotaknila se je tudi poškodovanja osmih dvojezičnih tabel v občinah Železna Kapla in Pliberk. »Od leta 2012 do tega konca tedna smo imeli 28 takih zadev, v 14 primerih smo storilce tudi izsledili, trenutno pa preiskujemo informacije, prejete od koroškega prebivalstva.«

Člani komisije so bili Barbara Glück, direktorica spominskega mesta Mauthausen Memorial, Walter Grosinger z Zveznega ministrstva za notranje zadeve, Markus Matschek iz deželnega urada Koroške, Franz Merli z Inštituta za državno in upravno pravo Univerze na Dunaju, zgodovinarka Lisa Rettl, župan in predsednik Sosveta za slovensko narodno skupnost Bernhard Sadovnik, Reinhard Schnakl z Zveznega ministrstva za notranje zadeve, veleposlanik Gregor Schusterschitz, Mathias Vogl z notranjega ministrstva, nekdanja predsednica Gospodarskega sodišča Dunaj Maria Wittmann-Tiwald ter predsednik Zveze koroških partizanov Milan Wutte.

Poročilo ima 89 strani, dosegljivo je v slovenskem in nemškem jeziku na spletni strani avstrijskega notranjega ministrstva:

Bericht_Persmanhof_DE_Web.pdf

Bericht_Persmanhof_SLO_Web.pdf