»Občina kot organizator z jormakom ne zasluži nič«

ARTHUR OTTOWITZ: Z Danielom Wriessnigom imamo novega župana in tržnega referenta, ki mi je povedal, da želi nadaljevati pot in duh jormaka, ki jo je začrtal njegov predhodnik Stefan Visotschnig, ki je bil tržni referent 35 let. Jormak obstaja že 633 let in ga nam ni treba na novo izumljati. Skozi stoletja se je vedno prilagajal razmeram. Letos je na primer novo, da lahko z javnimi prevoznimi sredstvi, avtobusi ali z vlakom, s tako imenovanim »Event-Ticketom« za 14,90 € pridete na jormak in spet domov. Poleg obstoječih lokalnih avtobusnih linij Postbusov, ki se čez dan in ponoči v Pliberk vozijo iz Laboda, Velikovca in Žitare vasi, smo pridobili še linijo z Leda (Rude) preko Vogrč in Blata v Pliberk.

Če kdo misli, da občina kot organizator jormaka s tem sejmom kaj zasluži, se moti. Stroški rastejo hitreje kot inflacija. Samo na področju varovanja imamo letos za 36 odstotkov višje stroške. Ustvarjena vrednost je izključno pri udeležencih sejma, torej pri razstavljavcih, šotorih, zabaviščnih ponudnikih, gostincih. In prav tja spada. Občina ima za sejem okoli 240.000 evrov izdatkov. Za Rdeči križ, varnostno službo, vremensko službo in preventivne varnostne ukrepe potrebujemo približno 48.000 €. Infrastruktura, na primer odvoz odpadkov, stane 69.000 €, izdatki za osebje in opremo znašajo 77.000 €, marketing nekaj več kot 20.000 €. Za povorko in otvoritev, pogostitve udeležencev in bone porabimo približno 20.000 €. Temu nasproti stojijo stojnične pristojbine v višini 215.000 evrov, sponzorji prispevajo še približno 29.000 evrov. Če je vreme lepo in ne bo potrebnih sekancev za ceste, bomo veseli, če lahko kot lani zaključimo z minimalnim presežkom.

Da. O vstopnini je lani potekala resna razprava. Razmišljali smo, ali bi bila pet evrov vstopnine rešitev. Občinski svet pa je soglasno odločil, da vstopnine ne bo. Osebno sem vesel, da pojem »prostega trga«, ki jormak spremlja že stoletja, še vedno velja za obiskovalce. Želim si, da bi zveza in dežela prepoznali pomen jormaka za celotno Koroško in ga ustrezno podprli. Razveseljivo je, da to že počnejo turistična združenja in Geopark.

Svaveja uta je danes stičišče za vse. Dobro je, da je Svaveja uta kot znak slovenske ljudske kulture prisotna na pliberškem jormaku. Naj bodo to skupine ljudske glasbe, naj bodo to zbori, pomembno je, da je to prisotno, tudi ORF-ova oddaja čestitk, ki prihaja iz Svaveje ute. Zelo pomembno je, da se Svaveja uta na primer z nastopom skupine Siddharta v petek odpira tudi za mlade in ponuja širok glasbeni spekter, to pa seveda v slovenskem jeziku. To je neločljivo povezano s pliberškim jormakom, z raznolikostjo sejma. Jormak je bil vedno prostor povezovanja, že v času monarhije, ko nacionalizem še ni izkopal svojih jarkov.

To je vprašanje za politične predstavnike, saj to ni odločitev, ki bi jo moral sprejeti tržni mojster.

To je moj 32. sejem. Tudi če sem jaz vodja sejma, sam ne moreš narediti ničesar. Na mestni občini Pliberk smo dobro uigrana ekipa, od računovodstva do gradbenega urada in vodstva. Eno kolesce zagrabi v drugo. Ne glede na to, kdo bo nekoč opravljal funkcijo tržnega mojstra, vse bo teklo naprej z enakim navdušenjem. Kot tržni mojster moraš biti po eni strani zelo natančen. Po drugi strani sem se vedno trudil delovati pomirjujoče, ko so bili razstavljavci med seboj v sporu. Vedno sem se trudil najti rešitev in delovati kot posrednik.

Lani je sejem obiskalo 131.080 ljudi. Podatki podjetja Invenium omogočajo natančen vpogled v strukturo obiskovalcev – med drugim njihovo starost, izvor ter obiskovalce iz drugih držav. Le 5 % obiskovalcev jormaka prihaja iz inozemstva, od tega jih je 80 % iz Slovenije. Od obiska je najmočnejša nedelja, v petek in soboto jormak obiskujejo mlajši, v ponedeljek so največja starostna skupina ljudje, starejši od 60 let. Razstavljalcev pričakujemo okoli 300, največ iz Avstrije, nekaj jih je tudi iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Nemčije in Bolgarije. 

Kramarski trg, trgovanje na splošno je srce jormaka. Seveda se ta segment zaradi spletne trgovine in poceni verig spreminja. Danes imamo veliko ponudbe na področju umetne obrti in zdravja. Prihajajo segmenti, ki jih pred 30 leti še ni bilo. Mislim, da ima tudi klasično trgovanje zaradi specializacije trgovcev vsekakor prihodnost.

Zame je bil eden najbolj ganljivih trenutkov, ko smo lani žal pokojnemu Stefanu Visotschnigu podelili priznanje ob 35-letnici opravljanja funkcije sejemskega referenta. Množica je vstala v Stefitzovem šotoru in mu zaploskala. Bil je zelo bolan, vendar mu je jormak dal še enkrat zagon. Dva tedna pred jormakom je bil še na otvoritvi in je ponovno prevzel svoje naloge kot župan. Jormak je izpeljal z vso močjo, ki mu je še ostala. Kmalu zatem so ga žal zapustile moči. Pozitivnega sem doživel veliko. Omenim le prijateljstva z razstavljalci, ki se v Pliberk vračajo tudi med letom na kakšno prireditev. Najlepše pa je, če v soboto v slavnostni povorki gremo po Glavnem trgu in je videti sami vesele obraze.