Nedelja že sto let spremlja koroške Slovence

Leto 1926 je bilo za medijski svet prelomno – tako v velikem kot v majhnem koroškem svetu. John Logie Baird je v Londonu predstavil prvi televizor na svetu, medij, ki je spremenil svet. Istega leta se je na Koroškem, ki je bilo zaradi plebiscita ločeno od matičnega naroda, na Zilji v Borljah (Förolach), začela zgodba slovenskega cerkvenega lista Nedelja. V žup­nišču v Borljah, kjer danes na pokopališču ni več zaznati sledi slovenščine, jo je ustanovilo šest duhovnikov: Ivan Lučovnik, prvi urednik, Tomaž Ulbing, Valentin Limpel, Valentin Podgorc, Anton Benetek, Štefan Singer in Franc Uranšek. Ob prvi številki Nedelje, ki je marca 1926 izšla kot mesečnik in bila prej majhna knjižica kot časopis, so zapisali: »Že dalj časa čutimo na Koroškem potrebo po svojem izključno verskem listu v slovenskem jeziku. Pričujoča prva številka Nedelje je poizkus tem željam in potrebam ustreči. Sprejem in odmev, ki ga bo list med ljudstvom našel, mu bode kazal nadaljnjo pot.« Mesečnik je izhajal do leta 1941 in so ga zatem nacionalsocialisti prepovedali, kot tudi izhajanje časopisa »Koroški Slovenec«, predhodnika Novic, ki je izhajal med leti 1921 in 1941. Po vojni je Nedelja začela izhajati tedensko kot uradni cerkveni list krške škofije. 

Iz verskega lista, ki so ga do leta 1978 urejali duhovniki, je nastal sodoben tednik oziroma »ena najpomembnejših ustanov in pomembna jezikovna hrbtenica slovenske narodne skupnosti«, kot je ob tiskovni konferenci ob 100-letnici Nedelje 13. maja v škofijski hiši v Celovcu povedal glavni urednik Vincenc Gotthardt, urednik Nedelje od leta 1991. Od leta 2025 kot glavni urednik zastopa Matejo Rihter, ki je na porodniškem dopustu in se bo predvidoma vrnila leta 2027. Uredniški tim dopolnjujejo Gabi Frank, Brina Kušej, Alexandra Praster in Laura Praster, izdajatelj je Janko Krištof.

Da je Nedelja med koroškimi Slovenci trdno ukoreninjena, potrjuje tudi njena naklada: 2600 izvodov, kar ni malo, saj ima njena nemška sestra, cerkveni list Sonntag s 7780 izvodi »le« tri­krat večjo naklado. Kot je pokazala študija inštituta OGM iz leta 2022 med 560 anketiranimi koroškimi Slovenci, Nedeljo redno bere predvsem starejša generacija: med ljudmi, starejšimi od 60 let, dosega več kot polovico koroških Slovencev. Precej teže pa doseže mlade — med mlajšimi od 29 let jo prebira okoli 20 odstotkov, kar pa je za cerkveni list še vedno sanjska številka. Kot je poudaril Gotthardt, »mora znamka Nedelja doseči ljudi, ki so tiskano besedo zapustili v smer družbenih omrežij, ter razviti digitalno strategijo.«

Stoletnico bodo praznovali vse leto: v pripravi je razstava, zbirajo sto otroških zgodb, pripravljajo album s fotografijami iz arhiva Nedelje, jeseni vabijo na jubilejno potovanje, Nedeljo lahko naročite tudi 100 dni brezplačno. Med letoma 1992 in 2014 je bil izdajatelj Nedelje Jože Marketz, danes krški škof. Ob jubileju je dejal: »Želim si, da bi Nedelja še naprej Slovencem na južnem Koroškem dajala dihati in čutiti kulturnost in ustvarjalnost, v kateri živimo in ki nosi za mnoge ljudi tudi pečat vernosti. Nedelje ne berejo samo verniki. V njej berejo o ljudeh, ki govorijo o svoji veri, ljubezni do jezika in o raz­voju naše skupnosti. Nekaj bi manjkalo, če na Koroškem Nedelje ne bi bilo več.« 

Upam, da mi škof ne zameri, če ga v tem pogledu nekoliko popravim. Ne bi manjkalo le nekaj — veliko bi manjkalo, če Nedelje ne bi bilo več. Vse najboljše za naprej!