Jože Kopeinig praznuje svoj 85. rojstni dan

Jože Kopeinig je duhovnik že 60 let. Za poklic duhovnika se je odločil že pri enajstih letih. Dobro se je razumel z domačim župnikom, rad je ministriral in si želel obiskovati gimnazijo na Plešivcu. Doma so živeli v pomanjkanju, zato se je oče, ki je bil strasten kadilec, odpovedal cigaretam, da so privarčevali tisti del šolnine, ki ga je morala prispevati družina. 

Bil je odličen šolar in je vrstnikom pogosto pomagal pri učenju latinščine, grščine in nemščine. Že dva dneva po maturi je pisal škofu Josefu Köstnerju prošnjo za vstop v semenišče v celovškem Marijanišču.

»Po maturi so se vrstniki že odpravljali na visokošolski študij, meni pa se ni nikamor mudilo, zato me je oče povabil na sprehod in me vprašal, kaj mislim storiti glede študija. To očetovo vprašanje me je vznemirilo. Obrnil sem se na peti in ga pustil brez odgovora. 

Nisem mu povedal, da se bo moj študij začel nekaj dni pozneje, ker so Marijanišče v Celovcu še obnavljali. Moje obnašanje je bila za očeta boleča izkušnja, meni pa še danes pomaga, da lahko svetujem staršem: Mlad človek si mora popolnoma svobodno izbrati poklic, predvsem duhovni poklic.«

Jože Kopeinig: »Zaupanje v božje obljube. Bog je zvest v svojih obljubah, mi ljudje pa smo majavi. Lahko se samo čudiš, da se je ta veliki Bog, naš stvarnik, tako ponižal, postal nam v vsem enak – razen v grehu – in za nas dal življenje. 

Moram priznati, da ne razumem tega do dna … Mi ne moremo razumeti te nore božje ljubezni do nas. Bog je šel še dlje, postal je kruh – tako se združi z nami, postane del nas, da dobimo, kar potrebujemo, da smo močni. 

Bog je vedno z nami! Bog je postal človek, da bi mi postali božji. Zadnja beseda je vedno vstajenje in poveličanje. Bog ljubi vsakega človeka, tudi ljudi druge vere. Mi se iz evangelija premalo učimo. Srčika mojega upanja in oznanjevanja je, da nas na obali večnosti čaka On, ki nas najbolj ljubi.«

Jože Kopeinig, leta 1941 rojen v Št. Petru na Vašinjah, je od leta 1952 do leta 1960 obiskoval gimnazijo na Plešivcu, kjer je maturiral leta 1960. Od leta 1960 do leta 1966 je opravil teološki študij v Celovcu. Leta 1965 je bil Kopeinig posvečen v duhovnika v Celovcu. Od leta 1966 do leta 1968 je bil kaplan v Dobrli vasi.

Od leta 1968 je Kopeinig rektor katoliškega izobraževalnega doma Sodalitete v Tinjah. Od leta 1968 do leta 1992 je vodil tudi slovenski oddelek Dušnopastirskega urada in je v tem času kot izdajatelj zaznamoval cerkveni časopis Nedelja. Od leta 1968 do leta 2024 je poleg tega vodil slovenski Referat za misijone krške škofije.

Od leta 1968 do leta 1973 je bil Kopeinig duhovni asistent Katoliške mladine. Od leta 1985 do leta 1992 je bil poleg tega član škofijskega konzistorija, najvišjega svetovalnega gremija v škofiji. Od leta 1989 do leta 2000 je bil Kopeinig tudi škofijski referent za duhovne vaje. 

Od leta 1992 je duhovni asistent Katoliškega moškega gibanja. Od leta 1992 do leta 2012 je bil Kopeinig predsednik Družbe sv. Mohorja. Od leta 1992 do leta 2023 je bil poleg tega predsednik slovenskega združenja Sodalitas. Od leta 1993 do leta 2022 je bil Kopeinig poslovodeči predsednik škofijske komisije za stalni diakonat in od leta 2010 do leta 2025 je bil tudi škofijski predstavnik v kuratoriju MIVA.