Dunaj: novo društvo za slovensko šolo

Želja po slovenski šoli na Dunaju, v kateri bi lahko šolarji in šolarke opravili celotno izobraževalno kariero v materinščini, je obstajala že v 90. letih, toda, kot je dejal veleposlanik Marko Štucin, »tako blizu še nikoli nismo bili«. Šola narodnih skupnosti naj bi bila zasebna šola po vzoru Komensky-šole, ki jo šolsko društvo češke in slovaške narodne skupnosti upravlja že od leta 1872. Za izvajanje pouka v materinščini tudi za madžarsko, hrvaško in slovensko narodno skupnost pa obstaja še nekaj birokratskih in političnih izzivov. Bernard Sadovnik, vodja SKS, je na seji dejal, da je trenutno najbolj perspektivna pot spremeniti zakon o narodnih skupnostih tako, da dopušča ustanovitev šole izven tradicionalnega naselitvenega območja narodnih skupnosti ter da se omogoči delno financiranje preko oblikovanja posebnega fonda za šolo. Za financiranje šole je potrebnih 12 milijonov evrov. Te stroške naj bi si razdelili trije partnerji: ministrstvo za šolstvo, mesto Dunaj in društvo, ki bi lahko pridobilo ta sredstva iz fonda ter iz podpore Republike Slovenije. Sadovnik je poudaril, da bi bila to le prva sprememba zakona, ki naj bi bil v naslednjih letih deležen reform. Na splošno pa s strani politike vse stranke podpirajo ustanovitev šole za narodne skupnosti.

Po razpravi o statutu so izvolili ustanovni odbor: predsednik je postal Mitja Miksche, podpredsednica je pedagoginja Natalja Pinter, tajnik je Matej Zenz, namestnica tajnika je študentka Ela Ajda Grilc, blagajnik Marko Einspieler in namestnica blagajnika je Judita Babnik. Odbor šolskega društva bo v naslednjih mesecih nadaljeval delo za dvojezično šolstvo tudi v glavnem mestu Avstrije. Gradiščanski Hrvati naj bi z dvojezičnim poukom že začeli v šolskem letu 2027/2028