Celovec Pričakovanja o poročanju slovenske nacionalke o manjšini so izrazili predstavniki kulturnih in političnih organizacij koroških Slovencev na srečanju z odgovornimi uredniki in vodstvom RTV Slovenija ter s komisijo programskega sveta za programske vsebine, namenjene Slovencem v sosednjih državah.

Minulo sredo se je na sedežu ORF v Celovcu sestala komisija programskega sveta RTV Slovenija za programske vsebine, namenjene Slovencem v sosednjih državah. Na seji komisije, ki ji trenutno predseduje Janko Malle, niso sodelovali samo člani komisije, temveč tudi predstavniki kulturnih in političnih organizacij koroških Slovencev.

Ti so na eni strani izrazili svoje želje glede poročanja o življu koroških Slovencev. Diskusija pa je tekla tudi o tehničnih možnostih gledanja radijskih in televizijskih programov RTV Slovenija v zamejstvu. Seje se udeležilo tudi vodstvo RTV Slovenija z generalnim direktorjem Igorjem Kaduncem na čelu ter odgovornimi uredniki televizijskih in radijskih programov RTV Slovenija. 

Malle je povedal, da je komisija neke vrste posvetovalni organ, ki skuša različna mnenja in predloge posredovati vodstvu RTV Slovenija, da bi se gledalnost in slušnost programov slovenske nacionalke v zamejskih državah poboljšala. 

Tako se je po besedah Malleja na Koroškem število kart za satelitski sprejem kodiranih vsebin RTV Slovenija od 30 v letu 2007 povišalo na danes skoraj 900. 

V poročanju RTV Slovenija  je zahteval manj senzacionalizma in več pozitivnih konotacij, ki kažejo koroške Slovence kot vitalno, kulturno in zelo aktivno manjšino.


Nova oddaja RTV Slovenija »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja.

Opozoril je, da teme, ki  so na slovenski nacionalki izrecno posvečene manjšinskim vprašanjem, ne beležijo velikega števila gledanosti in slušanosti. Čim bolj pa so informacije o zamejcih integralen del slovenske medijske politike, tem bolje je javnost v Sloveniji tudi informirana.

Generalni direktor nacionalke Igor Kadunc je povedal, da se od začetka svojega mandata zavzema za to, da bi v vse programe RTV Slovenija pomešali čim več novic iz delovanja manjšin. Ugotovil pa je tudi, da borb ni več in da je dobre novice težje zbrati kot ekscese. Poudaril je pomembnost sodelovanja in da dobre ideje najdejo pot do odgovornih urednikov, saj nacionalki ni možno pokrivati in zbrati vseh informacij o življu manjšine. 

Ker se v Sloveniji izgublja vedenje o zamejcih, je poudaril potrebo pozitivne diskriminacije, ker morajo zamejci biti prisotni v vseh programih RTV Slovenija.

Večkrat je bilo povedano, da bo še naprej obstajala možnost šolanja novinarskih kadrov iz vrst manjšine pri RTV Slovenija.

O aktualnih oddajah o zamejcih in bodočih projektih so spregovorili odgovorni uredniki televizijskih in radijskih programov RTV Slovenija. 

Pri sledeči razpravi si je poslujoči tajnik NSKS Marko Oraže želel več poročanja o pozitivnih dogodkih in uspehih manjšine, kot je to na primer Europeada 2020. Čisto mu pa manjka obveščanje mladine v Sloveniji o zamejcih.

Tudi preko spleta je mogoč ogled nekodiranih televizijskih oddaj v živo ter preteklih oddaj RTV Slovenija

Več poročanja o vsebinah in manj o konfliktih bi rad imel tudi predsednik SKS Bernard Sadovnik. Poročali naj bi več o zgodbah uspešnicah iz življa manjšine in o ustvarjalnosti. Tako bi o manjšini bili tudi bolje informirani v Sloveniji. 

Za ZSO je Marjan Sturm povedal, da so se v osemdesetih letih še borili za to, kar je danes samoumevno – celodnevni radijski program ORF, tedenska polurna televizijska oddaja Dober dan, Koroška in možnost sprejemanja vsebin RTV Slovenija. Pri poročanju slovenske nacionalke o koroških Slovencih bi si želel manj nacionalno ozkih vsebin in ne samo poročanje o jedru manjšine, saj so se tudi pogoji in časi spremenili.

Tajnica Krščanske kulturne zveze Zalka Kelih-Olip si je želela, da bi gledalci v Sloveniji s pomočjo nacionalke bili bolj seznanjeni o pestrem kulturnem dogajanju na Koroškem.

Posebej pohvalili so tedensko radijsko oddajo o zamejcih Sotočja.

Mitja Rovšek s Slovenke prosvetne zveze je med drugim opozoril na številne projekte v sklopu deželne razstave CarinthiJA 2020 ob stoletnici plebiscita na Koroškem, od katerih jih je vsaj polovica dvojezičnih in ki so vsi vredni poročanja. Nagovoril pa je tudi tehnične probleme pri sprejemanju satelitskih programov RTV Slovenija. Želel si je možnost sprejemanja oddaj preko tablic, telefonov in pametnih televizij brez omejitev.

Na koncu diskusije je Malle povzel, da zadevo vidi obojestransko, in da se premalo poslužujemo možnosti, da bi slovensko nacionalko sistematično zalagali z informacijami o dogajanju pri nas. Pri vseh razpravljalcih pa je tudi slišal skrb, da mladi na Koroškem ne poznajo slovenske nacionalke. Prvi korak v boljšo prepoznavnost bi po besedah Malleja lahko bila predstavitev kakovostnih otroških in mladinskih programov RTV Sloveniha v izobraževalnih ustanovah na avstrijskem Koroškem.