Pliberk – Klub prijateljev lova (KPL), strokovno in stanovsko zastopstvo slovenskih lovk in lovcev v Avstriji, je minuli petek, 14. februarja, vabil na zanimivo izobraževalno predavanje o volku, vidri in bobru. Predavanje je bilo v KD Pliberk.

Številna navzočnost lovk in lovcev, med njimi tudi koroški deželni mojster Walter Brunner in okrajni velikovški lovski mojster Franc Koschuttnigg, pa tudi nelovcev, je potrdila potrebo takšnega predavanja. Saj vračanje velikih zveri in druge divjadi, na primer volka in vidre, ter pojavljanje novih vrst zveri, kot zlatega šakala, enoka in rakuna, družbo postavljajo pred nove izzive in naloge.
Po pozdravu predsednika KPL Janeza Kaiserja, ki je poudaril, da štejejo izobraževanje lovstva, strokovna predavanja in soočanje z novimi izzivi med osrednje naloge in dejavnosti Kluba prijateljev lova, je biolog in strokovnjak za velike zveri pri koroški deželni vladi, mag. Roman Kirnbauer, izčrpno spregovoril o bobru, vidri in volku in o njihovem vplivu na okolje, in posledicah zadivjad, kmetijstvo, živinorejo, planšarstvo in ribolov. Nakazal pa je tudi pravne in odškodninske vidike, s katerimi se poleg prizadetih rejcev sooča tudi pravna stroka, in pa na dejanska in možna nesoglasja z naravovarstveniki.

Vrnitev po letu 2000
Bobru, vidri in volku je skupno, da so do devetnajstega stoletja živeli na Koroškem oz. v Avstriji, potem pa so bili iztrebljeni in da so se na Koroško začeli vračati in se tu trajno naseljevati po letu 2000. Omenjena divjad je strogo zaščitena z zakoni in mednarodnimi pogodbami, kot so toWashingtonska konvencija – CITES, Bernska konvencija ali eujevske FFH smernice (habitati živali in rastlin) o trgovanju z ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami in o ohranitvi prostoživečih evropskih rastlinskih in živalskih vrst ter
njihovih življenjskih okolij.
Ker so se v najkrajšem času namnožili dotakšne mere, da niso več ogroženi (eksponencialna rast), ampak da že delajo škodo v okolju in ogrožajo druge živalske vrste, kot na primer bober, ki po svojih potrebah z zajezitvijo potokov in rek, ustvarjanjem mokrišč ter podiranjem dreves in koruze oblikuje pokrajino in s tem povzroča težave v kmetijstvu in v porečjih, ali kot vidra, ki prazni ribja gojišča in potoke in hudo škodi ribištvu, ali kot volk, ki dela škodo pri govedi ali drobnici, je vse glasnejša zahteva, da je treba sprejeti zakone za reguliranje njihove številčnosti in staleža. Se pravi, da jih je treba vzeti v kanon lovne divjadi in zanje določiti čas in številčnost odstrela. Ta zahteva ne prihaja le iz lovskih vrst, ampak tudi iz kmetijstva, lesnega gospodarstva in od ribištva.
Tej rešitvi pa se ostro zoperstavljajo naravovarstvene organizacije in društva, ki so mnenja, da je treba prepustiti naravi, naj se sama uravnovesi.

Strogo zaščiteni in močne populacije
Po navedbah biologa Kirnbauerja je bober že dosegel in zasedel porečja vseh koroških rek in potokov do višine Špitala, po stvarnih cenitvah trenutno na Koroškem živi okoli 700 osebkov v devetdesetih družinah oz. bobriščih, v Avstriji pa okoli
7000 živali in bo še naraščalo. Bober je strog vegetarijanec in doseže do 30 kg telesne teže. Je strogo zaščiten. Lani je povzročil okoli 13.000 evrov škode, ki jo krije deželni Sklad za poravnavo škode od divjadi (Wildschadensfond)
Vidra sodi v vrsto kun in doseže do 14 kg teže. Dnevno potrebuje 10 % lastne telesne teže rib in dvoživk. Na Koroškem živi okoli 360 osebkov, razširjena je povsod, število raste. Lani je povzročila okoli 100.000 evrov škode, ki jo krije Sklad za poravnavo škode od divjadi (Wildschadensfond). Vidra je strogo zaščitena.
Volk sodi v vrsto psov (kanidi) in je zadnwja leta na Koroškem reden prehoden in stalen gost, lastno krdelo pa še ni potrjeno. Potrjena pa so v Avstriji volčja krdela v Nižji Avstrji. Njegova populacija hitro narašča, tudi zaradi bogate ponudbe prehrane, visoka gostota parkljaste divjadi, pašne živine ter drobnice -, in zaradi stalnega dotoka iz sosednjih držav, kjer živijo močne voljčje skupine. Leta 2009 je volk bil na Koroškem prvič potrjen s fotopastjo, leta 2014 pa prvi odstreljen v zgornji Dravski dolini. Medtem so ga sledili in opazili domala povsod, tudi na Komlju, na Golici, pri Šmohorju. Drugače kot medved, ki je vsejed, je volk strog mesojed. Tudi volk je strogo zaščiten.