Celovec Gregor Voglar se je rodil leta 1651 v Naklem pri Kranju in mogoče se je prav zaradi njegove bistre glave pri starših utrdilo upanje, da bo postal duhovnik. Po kranjski ljudski šoli so ga poslali na gimnazijo v Celovec, študij je nadaljeval v Gradcu, a ni se odločil za duhovništvo, temveč je pridobil doktorat iz filozofije. Po šolanju v Bologni in v Rimu pa je postal še doktor splošne medicine.
Kot zdravnik je začel delati v Pliberku na Koroškem in v šestih letih v Podjuni se je posebej izkazal pri zatiranu kuge, ki je tedaj še nevarno razsajala po Evropi. Preselil se je v Radgono na Štajerskem, zaradi njegove učinkovitosti in strokovnosti so ga štajerski deželni stanovi priporočili dunajskemu cesarju Leopoldu I. Ta je tedaj iskal zdravnika, ki bi odšel na dvor njegovega prijatelja, ruskega carja Petra I. Odločil se je za Voglarja, car Peter pa ga je sprejel v trajno službo.
V Mohorjevi knjigarni v Celovcu je minulo sredo predstavil upokojeni zdravnik, naravoslovec in publicist Jurij Kurillo knjigo o tem izjemnem kranjskem rojaku z naslovom Doktor Gregor Voglar – Zdravnik na dvoru ruskega carja Petra I. Velikega. Voglar, ki si je priimek po tedanjem običaju polatinil v Carbonarius (oglje – carbones), cesar pa mu je zaradi zaslug podelil plemiški naslov (Gregorius Carbonarius de Wiesenegg), je postal Petrov osebni zdravnik, s carjem se je udeležil njegovih bojnih pohodov, precej pa je pripomogel k modernizaciji tedaj še močno zaostalega ruskega zdravstva. Kot premožen mož se je vrnil na rodno Kranjsko in umrl leta 1717. V rojstnem Naklu, ki mu je Voglar z bogato zapuščino omogočil sodoben vodovod, danes nanj spominja spomenik.
