Ljubelj »Od leta 1995 potekajo tudi na koroški strani Ljubelja spominske proslave v spomin vsem ujetnikom koncentracijskega taborišča na obeh straneh Ljubelja, ki so med letoma 1943 in 1945 kopali predor med Koroško in Gorenjsko. V dobrih 25 letih so bile postavljene informacijske table, spominski kamni, areal nekdanjega taborišča je bil spomeniško-varstveno urejen in konserviran. Odslej na zgodovinske dogodke spominja tudi umetniška inštalacija v Nemčiji živečega japonskega umetnika Seijija Kimotoja, ki so jo javnosti slovesno predali to sredo.

Kot je dejal umetnik Kimoto, je »spomenik pred predorom simbolna povezava med njegovo nasilno preteklostjo in miroljubno prihodnostjo.« Na betonskem temelju so postavljene tri železne figure. Prva predstavlja ujetnika, ki sicer telesno ječi, a njegov duh ostaja nezlomljena. Drugi element simbolizira roko, ki je lahko roka zatiralca ali pa uporniška. Tretji del inštalacije upodablja vrata v predor ali svobodo, ki pa so od znotraj nazobčana kakor bodeča žica.

Prireditve se je poleg nemškega veleposlanika v Avstriji Johannesa Konrada Haindla – ministrstvo za kulture nemške zvezne dežele Posarje je sofinanciralo spomenik – udeležila tudi slovenska veleposlanica na Dunaju Ksenija Škrilec. Prisotnost na Ljubelju je zanjo »kot slovensko veleposlanico pomembna tudi zato, ker Slovenci niso trpeli samo med vojno, temveč tudi po njej.« Veseli jo, da so razmere na Koroškem danes drugačne, zato se je posebej zahvalila navzočemu deželnemu glavarju Petru Kaiserju za vodenje odgovorne politike.

Kaiser je kot najvišji predstavnik dežele Koroške podčrtal pomen spominske kulture. Pomembno se mu zdi, da so spomenik odkrili v dneh pred evropskimi volitvami, saj spominja tudi na ogroženost temeljnih evropskih vrednot. Največja grožnja danes se Kaiserju zdi, da »je povojno geslo Nikoli več pod udarom in da postajajo ravnanja, ki so v nasprotju z njim, spet sprejemljiva.« 

Pobudnik za postavitev umetniške inštalacije z naslovom Nepozabljeni – Nezlomljeni je Mauthausenski komite Koroška, vse od začetka pa ima največ zaslug za obuditev in ohranitev spomina na koroški strani Peter Gstettner. V sredo je opozoril, da posredovanje znanja in spomina, ki se obrača »samo na glavo,« na racionalno raven, nima trajnih učinkov. Podkrepiti ga je treba s čustvi, »brez tega se srce ne bo odprlo za trpljenje drugih.«

Osrednja spominska svečanost v spomin jetnikom taborišča na Ljubelju bo letos v soboto, 15. junija.