Dunaj Letošnja proslava Prešernovega dne je bila v znamenju mnogovrstnih oblik govorice, kot prebrane besede pesnice Cvetke Lipuš, eseja književnika Vida Sagadina iz matične Slovenije o ustvarjalnem utripu avtorice iz Podjune, glasbene govorice kitaristke Sare Gregorič – prav tako Podjun-čanke, ki se je dobro vživela v dunajskem velemestnem okolju. Literarno-glasbenemu večeru, ki je združil Slovenke in Slovence z Dunaja, iz Koroške in Slovenije v prostorih Slovenskega inštituta in tako uresničil geslo o  skupnem kulturnem prostoru je dal Feliks Bister poseben poudarek, ko je kot  moderator v slavnostnem govoru v kritično obarvani govorici opozoril: »Za marsikoga je različno državljanstvo Slovencev že nepremostljiva zapreka. Vzemimo napetosti znotraj narodnega organizma končno za docela naravne, ampak ravno tako za premostljive.« Dostojnemu poklonu Prešernu in klicu dunajskega kulturnika s koroškimi koreninami Feliksa Bistra je pozorno sledila tudi številna publika, ki je prav tako predstavljala nadregionalno izvirnost: »Dokler ne pristanemo na obveznost druženja in sodelovanja preko ideoloških, strankarskih in regionalnih razlik, ostanemo sicer slovensko govoreče ljudstvo z določeno preteklostjo, ki jo ima vsako živo bitje, toda še dolgo nismo narod, ki se lahko zaradi svoje skupne zavesti ponaša s skupno zgodovino!« 

Obiskovalce slovesnosti sta pozdravila voditeljica Slovenskega kulturnoinformativnega centra na Dunaju Barbara Koželj-Podlogar v imenu slovenske veleposlanice ter predsednik SI Herbert Seher.