Prvi nastop gledališke skupine Kreativci: Pika Nogavička po šmihelsko

»Zaj bom pa jaz ano zapeva, če sm ži kortu pvočova!« zavrisne Pika (Lea Tomažej) in plane na oder, blagajničarka (Miriam Trap) in direktor gledališča (Daniel Trap) pa jo zaman rotita, naj se vrne v publiko. Z veliko mero humorja in prisrčnosti je 13 nadarjenih igralk in igralcev, starih 10–13 let, uprizorilo prigode Pike Nogavičke, nadobudnega devetlet­nega dekleta z rdečimi lasmi in vihravim značajem, ki s prijateljema Anico in Tomažem ter gospodom Fickom na rami odkriva svet in se ne pusti ukrotiti družbenim normam. Junakinja izpod peresa Astrid Lindgren ve, kako prijeti bika za roge, tudi ko jo obiščeta tatova, v šolo namesto znanja prinese dobršno mero direndaja in smeha ter v trgovini z Anico in Tomažem išče »spunka«, besedo, ki si jo je izmislila sama. Igra v režiji Ane Ruter in pod mentorstvom Micke Opetnik je zaključila šestdnevni lutkovni festival CIKL CAKL, ki je letos z desetimi predstavami in igralci iz Avstrije, Slovenije, Italije in Estonije privabil okoli 2000 gledalcev. Festival sta organizirala KPD Šmihel ter KKZ.

Režiserka mi je rekla, da bi se mi podala vloga Anice. Vloga mi je bila zelo všeč, posebej zato, ker sem bila zraven pri veliko scenah. Se je bilo pa treba naučiti veliko besedila. Moja najljubša scena je bila »gledališče«, ogovarjanje gospoda iz publike je bilo res smešno. Moj najljubši stavek iz celotne igre pa se glasi: » Luba kuglca pregelk, nikdar jest bit nočem velk. « V gledališki skupini sem že sedem let, sem tudi članica lutkovne skupine Art banda pod vodstvom Kristine Trap in po poklicu si želim postati igralka.

Prihajam iz Strpne vasi pri Šmihelu in obiskujem Slovensko gimnazijo v Celovcu. Že štiri leta sem v gledališki skupini, ki jo vodi Micka Opetnik, da vadim slovenščino in ker rada nastopam. Letos je bila ustanovljena skupina Kreativci z isto mentorico in Pika Nogavička je bila naša prva večja predstava. Čez leto smo imeli triurne vaje vsako soboto, poleti pa smo šli na delavnico v Ankaran. Z Micko Opetnik sva imeli tudi individualne vaje zaradi narečja. Ampak mi ni bilo težko, ker narečje doma govorim z očetom. Pevske vaje pa smo imeli z Miriam Kaiser.

Prihajam iz Šmihela in obiskujem šolo v Pliberku. Moja najljubša predmeta sta šport in glasba. Pri gledališki skupini sem že štiri leta in zelo mi je všeč, ker rad igram s prijatelji in sem na odru. Pri tej igri mi je bil najbolj všeč zadnji prizor, ko Piko obiščejo oče in gusarji, ker smo bili takrat vsi na odru. Se že veselim naslednje igre.

Živim v Šmihelu in predstavo sem si prišla ogledat, ker je v njej nastopal prijatelj. Zelo mi je bilo všeč, sploh prizor v šoli in na ladji.