Lendvai sodi med najbolj profilirane avstrijske novinarje, publiciste in politične komentatorje zadnjih desetletij. Rodil se je v Budimpešti za tako imenovano železno zaveso in je po madžarski vstaji leta 1957 pobegnil iz Madžarske ter postal leta 1959 avstrijski državljan. Lani je praznoval svojo 90-letnico. Z njim se je pogovarjal Janko Ferk.

Dragi profesor Lendvai! Ste strokovnjak za Evropo, vključno za jugovzhodno Evropo. Kdaj ste prvič slišali o koroških Slovencih?

Paul Lendvai: Leta 1957 sem 4. februarja prišel v Avstrijo. Poleti pa sem prvič slišal o koroških Slovencih.

Kancler Bruno Kreisky vam je – česar v svojih knjigah nikoli niste zamolčali – pri vašem delu vedno znova pomagal, nemara vas je celo podpiral. Kakšen je bil vaš odnos do tega izrednega državnika?

Bruna Kreiskega sem spoznal leta 1960, ko sem začel delati kot dunajski korespondent za Financial Times. V svojih spominih – v knjigah Auf schwarzen Listen (Na črnih seznamih) in nato v Mein Österreich (Moja Avstrija) – sem o tem veliko pisal. Spoštoval sem ga, ga ljubil, kritiziral, obžaloval in ga nikoli nisem pozabil. Njegovi podpori se imam deloma zahvaliti za ORF in za format Europäische Rundschau.

Se je pripravljenost Avstrijk in Av- strijcev pomagati beguncem po letih 1945, 1956, 1968 in po jugoslovanskih vojnah spremenila? Je čoln tako rekoč poln in gre Avstrijcem danes tako dobro, da je šla empatija v izgubo?

Pripravljenost pomagati se je popolnoma spremenila. Žal! Za to so krivi FPÖ od Haiderja do Kickla, združenja Burschenschaften, pa tudi bulvarski časopisi in od leta 2016 »izžarevanje« Orbana.

V vaši najnovejši knjigi »Die verspielte Welt«, na katero sem že opozoril, ocenjujete Perta Handkeja zelo kritično. Se je vaše mnenje po podelitvi Nobelove nagrade spremenilo?

Ne. Njegova drža, trdovratno vztrajanje na svojih neumnostih in napadi na kritike kažejo, da se ne bo spremenil. In bližajoče se zmagoslavno potovanje v Beograd ne obeta nič dobrega.

Desetletja že ste priča časa evropske in svetovne politike. Kateri zgodovinski, človeški ali politični dogodek vas je v vsem tem času najbolj ganil, ali zapustil v vas najmočnejši vtis?

Totalna sprememba razmer. Predvsem zrušitev sovjetskega bloka od 1989 do 1991.

Katera nevarnost bo v prihodnosti večja: nevarnost vojne ali ko- laps zaradi spremembe podnebja?

Nevarnost vojne!

Kot vodja oddaje Europastudio v avstrijski radioteleviziji poznate evropsko politiko kot le malokateri drug opazovalec ali novinar. Katero strategijo bi kot avstrijski intelektualec koroškim Slovencem v letu 2020, sto let po obrambnem boju, priporočali, da asimilacija ne bi robov naselit- venega ozemlja še bolj odrgnila?

Lahko samo priporočam, sledite zgledom Janka Ferka, Martina Kušeja, Wolfganga Petritscha in še mnogih drugih, ki so odprti ter so hkrati ohranili svojo slovensko identiteto.

V najnovejši izdaji periodike za politiko, gospodarstvo in no- vejšo zgodovino Europäische Rundschau, katere glavni urednik ste, se osrednji del ubada s temo »Burschenschaften und Antisemitismus in der FPÖ«. Je to izdajo razumeti tako rekoč kot

nadomestilo za tako imenovano zgodovinarsko poročilo (napovedani »Historikerbericht« svobodnjaške stranke, op.), ki ga stranka do kratko pred božičem 2019 ni objavila?

Medtem je avstrijska svobodnjaška stranka pro forma producirala konvolut in pri tem izključila vsa brizantna vprašanja. Naši avtorji so vse pravilno videli in pisali.

Ob koncu še osebno vprašanje. Na čem delate trenutno, kaj pripravljate?

Ravnokar v angleščini pišem zaključno poglavje o letih od 1989 do 2019 za angleškoameriško izdajo moje knjige »Die Ungarn« (Madžari), ki bo izšla pri založbah Princeton University Press v ZDA in Hurst Publishers v Londonu. Zatem hočem spet pisati nekaj v nemščini. Tema bo napeta, zato o tem ne govorim.

Hvala lepa za pogovor. Vaši ženi in vam želim čudovito leto 2020!