Tonč Rosenzopf-Jank je osebni referent krškega škofa Jožeta Marketza. »Pomembno mi je, da se soočijo različna mnenja, ker obstajajo še drugo in tretje in četrto stališče. Nočem izključevati, temveč vključevati, da lahko nastane kaj novega.«
Celovec Z imenovanjem Jožeta Marketza za 66. krškega škofa se je na celovškem škofijskem ordinariatu skokovito povečala potreba po komuniciranju v slovenščini. Novi škof kot Slovenec ne prejema dopisov in prošenj za srečanja in pogovore samo od rojakov v domači deželi Koroški, pač pa iz celotnega slovenskega prostora. In obenem Marketz velja za vodstveno osebnost, ki se pred odločanjem posvetuje, ki posluša mnenja drugih. Novi krški škof se je zato odločil, da si ob stran postavi pomočnika, osebnega referenta, ki mora biti po izobrazbi teolog in vešč obeh koroških deželnih jezikov. Odločil se je za Tonča Rosenzopfa-Janka.
»Sam se vidim kot vezni člen,« svojo novo funkcijo razlaga dolgoletni sodelavec in nazadnje vodja slovenskega Dušnopastirskega urada krške škofije. »Prej sem vodil urad, sedaj pa škofa podpiram pri njegovem delovanju na vsebinski in organizacijski ravni. Zato je potrebno veliko notranje komunikacije, ne nazadnje škof želi odgovoriti na nove izzive z novimi potmi. Poudarek je pri tem na socialni dimenziji, ki je še posebej pomembna v sedanji situaciji, ko polovica Korošcev čuti neposredne posledice koronakrize, ljudje pa se soočajo tudi z duševnimi stiskami. Marketz je pri tem še posebej pozoren, saj je vodil koroško Caritas,« pojasnjuje Rosenzopf-Jank.
Poleg socialnega vprašanja kot velikega izziva sedanjosti Rosenzof-Jank med škofovimi poudarki omenja sodelovanje med duhovniki in laiki v katoliški Cerkvi, »da vsak lahko živi svojo karizmo in ljudje čutijo, da jim je Cerkev blizu.« Njegova naloga je, da kot »vezni člen« škofu pri tem pomaga, da skrbi za tok informacij, za stike. »Nikakor pa nisem škofov tiskovni predstavnik niti odločevalec. Pomembno mi je, da se soočijo različna mnenja, ker obstajajo še drugo in tretje in četrto stališče. Nočem izključevati, temveč vključevati, da lahko nastane kaj novega. Moj namen je, da povezujem med škofijskim ordinariatom ter farami in ljudmi.«
Izkušnje pri krmarjenju skozi različna, tudi ostro nasprotujoča si stališča, si je škofov referent, službo je nastopil 1. februarja, pridobil tudi kot dolgoletni vodja škofijske delovne skupnosti za svetovanje župnijam, kjer je bil močno dejaven v mediaciji, miritvi sporov torej, in iskanju novih poti pastorale.
Tonč Rosenzopf-Jank, ki je odraščal na Rudi, na izpostavljenem robu slovenskega naselitvenega ozemlja na Koroškem, kot drugi od petih otrok – brat Hanzej je duhovnik v redovni skupnosti salezijancev, in je študiral teologijo v Salzburgu in Ljubljani, pa dimenzijo jezikovne različnosti doživlja tudi v osebnem življenju. Oče treh otrok je izkušnje v narodnostno mešanem zakonu vnesel tudi v iniciativo za dvo- in večjezičnost v družini. In pri tem se njegove osebne izkušnje srečajo tudi z znanstvenim delom sedanjega krškega škofa.
Jože Marketz je namreč svojo doktorsko nalogo napisal o medkulturnem razumevanju v krščanskem kontekstu na primeru slovenščine in nemščine v Cerkvi na Koroškem. »Smernice za sožitje na Koroškem iz te disertacije učinkujejo še danes,« je prepričan Rosenzopf-J ank, ki tudi v katoliški Cerkvi čuti spremenjeno narodnostno ozračje na Koroškem. In obenem opaža podobnost med katoliško Cerkvijo in koroškimi Slovenci. »V Cerkvi in narodni skupnosti ne sme iti le za to, da ohranimo status quo. Potrebno je poiskati nove poti v odkritem pogovoru. Treba je soočiti različna stališča.«
